»Najmanj, kar bi morali storiti, je takojšnja strokovna nadomestitev podrtih dreves,« meni občanka Focheve ulice, kjer do tega ni prišlo.
Za Mariborinfo se je oglasila ena izmed občank Focheve ulice Viktorija Strašek obsodila ne le nestrokovnost vseh, ki brezglavo sekajo drevesa, pal pa tudi lahkomiselnost nekaterih prebivalcev Ceste zmage, ki se s sečnjo lipovega drevoreda, ki šteje 92 dreves, dejansko strinjajo, po besedah krajanke le zato, da bi imeli kje parkirati svoje jeklene konjičke.
Posekanih dreves v vseh 25 letih občina še ni nadomestila
Kot smo že pisali, so pred časom na občini sklenili posekati celoten drevored na Cesti zmage, da bi jo lahko pripravili za temeljito obnovo ulice. 92 lipovih dreves, ki senco okoliškim hišam dajejo že od časa vzpostavitve nasada leta 1930, bi naj po obljubah občine nadomestili z mladimi drevesi. A kot trdi krajanka Focheve, ki meji na Cesto zmage, masaker okoliških dreves v mestni občini traja že 25 let, nihče pa jih doslej ni nadomestil z novimi – če pa že, neefektivno.
»V zadnjih letih se je v razdalji komaj 250 metrov med Betnavsko cesto in Radvanjsko cesto zgodil pravi masaker nad našimi drevesi. Podrli so več kot polovico dreves v tem delu drevoreda (od 47 so podrli kar 24 dreves) ki jih niso nikoli nadomestili,« je opozorila občanka.
Po njenih besedah se je do osamosvojitve Slovenije za ta drevesa še dobro skrbelo in se jih skrbno obrezovalo, bolna drevesa so nadomeščali sproti: »Zadnjih 25 let pa postaja naš, nekoč čudovit drevored, le še bleda in neurejena senca tistega, kar je bil nekoč.« Tako so denimo posekali dve mogočni drevesi pred njeno hišo, samo vzdolž njene ulice pa je bilo odstranjenih nikoli nadomeščenih 6 zdravih dreves:
»In kje je bil pri tem masakru spomeniško zaščitenih dreves Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Maribora? Sprašujem, ali so za masaker vedeli?«
Občina: denarja za nasad mladih dreves pač ni
Sedaj se boji, da se bo podobno zgodilo še na Cesti Zmage. Postreže še s podatki, da lipe rastejo tudi do 800 let, torej gre v primeru lip na Cesti zmage za relativno mlada drevesa. Ker torej doslej ni kazalo, da ima občina interes posekana drevesa tudi nadomestiti, se Straškova sprašuje o (ne)strokovnosti odgovornih. Kako je lahko hkrati strokovna odločitev tista, po kateri se drevesa podre, in tista, da se jih kljub obljubam potem ne nadomesti z novimi?
»Ko sem večkrat sama in tudi moji sosedje, pristojne občinske službe spraševali, kdaj bodo nadomeščena podrta drevesa v naši ulici, sem dobila odgovor, da ko bo denar, denarja v proračunu pa ni za te namene,« je dejala.
Straškova se boji, da tudi trenutna obljuba Mestne občine Maribor, da bodo 92 lipovih dreves nadomestili z novimi, stoji na jalovih tleh? Sicer so pred meseci podekali tudi drevored na Maistrovi ulici in posekana drevesa nadomestili z mladimi, a slednja bodo veličastnost prejšnjih dreves, ki so pregretim afsaltnim površinam nudila konkretno senco, lahko ponudila šele v nekaj letih. A če je bil denar zanje, zakaj ne tudi za drevesa, posekana na Taboru?
Nekateri prebivalci bi s sečnjo pridobili več prostora za parkiranje
»Nekatere stanovalce, ki se na tihem strinjajo s podiranjem dreves, ker potrebujejo vedno več parkirnih mest za svoje jeklene konjičke, moti tudi listje, ki odpade v jeseni z dreves,« meni občanka.
Seveda pa gre v tem primeru za banalnosti. Mar niso naši predniki vselej živeli v sožitju z naravo, jo cenili in negovali? Je moderna doba potrošništva resnično pripeljala do tega, da ljudi moti prisotnost narave, saj jim ta onemogoča banalne užitke, kot je parking ali celo listje, ki odpada z dreves?
»Tudi javorjeva semena so trdovratna in poganjajo povsod po našem vrtu, vendar to ne more biti razlog, da se odrečemo drevesom, ki nam dajejo življenje v obliki kisika, ki nas razveseljujejo s svojo senco in hladom, če se pa na njihovo zeleno krošnjo še usede kos in nam zapoje svojo lepo melodijo, pa se pokaže narava v vsej svoji lepoti,« še ugotavlja Straškova.
Poziv k ukrepanju
Strokovnjaki bi še po besedah občanke morali potrditi in namesto najenostavnejše oziroma najcenejše alternative – sečnje – za temeljito obnovo ulice ubrati pač zahtevnejšo, dražjo pot. Navsezadnje gre za zaščiteno drevesno vrsto, sploh pa za rastline, ki pregretim asfaltnim območjem nudijo senco, da ne omenjamo oskrbe s kisikom. Hkrati tiste, ki so »to zakuhali«, občanka naproša tudi k nadomestitvi vseh doslej že posekanih dreves.
»Zato tudi v imenu večine prebivalcev na Fochevi ulici od vseh pristojnih občinskih služb in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor zahtevam, da se nemudoma strokovno nadomestijo vsa (upravičeno ali neupravičeno) podrta drevesa na Fochevi ulici!« še poziva.
Doslej je svojo prošnjo naslovila že na Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor in tudi na županov kabinet, a na njene prošnje doslej še ni bilo odziva.
