»Gre za barbarsko dejanje, zločin proti naravi in popolno ignoranco interesov stanovalcev,« menijo krajani.
Marca 2017 so v Mestnem svetu Mestne občine Maribor obravnavali Investicijski program za projekt obnova Ceste zmage; gre za odsek v razdalji 600 metrov, ki poteka od Metelkove ulice do Ulice Pariške komune. V dokumentaciji o celoviti prenovi dotičnega odseka, ki jo je izdala družba Lineal, je navedeno, da bo zaradi prenove moral pasti tudi slabih 90 let stari drevored, ki šteje 92 dreves, nakdnadno pa bi se na tem območju posadilo nova, mlada drevesa. Da se to ne bi zgodilo, so se tamkajšnji prebivalci Samoorganizirane četrtne skupnosti že združili kot samoorganizirana četrtna skupnost Tabor pod okriljem Iniciative mestni zbor in na socialnem omrežju Facebook ustvarili skupino Drevored Ceste zmage.
“Odstranitev 92. zdravih dreves v mestu, ki se ne more ravno pohvaliti s sprotnim nadomeščanjem odstranjenih dreves, je barbarsko dejanje, zločin proti naravi in popolna ignoranco interesov stanovalcev za kvalitetno bivalno okolje,” je v imenu 14 podpisnikov v javnem pismu županu Andreju Fištravcu zapisal Slavko Gazvoda.
Mar oblast ne pozna vpliva dreves v urbanem okolju?
Doslej so mestnim oblastnikom poslali dve javni pismi, in sicer županu MOM Andreju Fištravcu ter Viliju Eisenhutu, vodji urada za komunalo, promet in prostor. V obeh dopisih se sprašujejo enako: mar je sečnja drevoreda, ki so ga zasadili daljnjega leta 1930, zares potrebna zavoljo prenove odseka? Navsezadnje bi se mestni oblastniki morali zavedati dobrobiti dreves v urbanem okolju.
Drevesa ustvarjajo senco v vročih dneh, pomagajo eliminirati ogljikov dioksid iz okolja, nudijo zaščito pred vetrovi, poskrbijo za absorbcijo meteorne vode, sploh pa izboljđujejo človekovo psihično počutje. Sprehod pod zelenimi velikani dokazano vpliva na dobrobit človekovega počutja.
Brez sečnje ne gre?
Prebivalci Vurnikovega naselja na Cesti zmage bi še razumeli, če bi šlo za sečnjo bolnih dreves. A vsekakor ni tako – gre za dobrih 90 let stara, povsem zdrava lipova drevesa, ki so jih pred leti tudi obrezali. Sploh pa se prebivalci sprašujejo, kako je mestni oblasti v preteklosti uspelo obnoviti odsek Ceste zmage do Pariških komun in Žolgarjeve ulice, brez da bi posekali eno samo drevo. Enako jim je uspelo ob zamenjavi kanalizacijskega priključka v naselju, kjer je največ hiš. Za primerjavo navajajo tudi Dunajsko cesto v Ljubljani, kjer so celovito obnovo ceste opravili brez enega samega posekanega drevesa.
Sekati je ceneje
Ker doslej mestni oblastniki niso uspeli korektno argumentirati razlogov za nujno potrebno sečnjo, se krajani sprašujejo, če je zanje sečnja nemara pač cenejša alternativa.
“Ob umanjkanju strokovnih razlogov je mogoče skleniti, da je bil tak način obnove sprejet zato, ker je ceneje podreti celoten drevored in drevesa nadomestiti z novimi, kot pa porabiti dodaten čas in s tem denar za zaščito starih dreves,” so zapisali v aprilskem javnem pismu županu MOM Andreju Fištravcu.
Kot nadalje pojasnjujejo, bi morali zemljo med koreninami, če bi drevesa želeli ohraniti, odstraniti ročno in ne strojno, slednje pa predstavlja toliko večji strošek.
A poceni sečnjo bo sicer treba drago plačati
A če je cena sečnje namesto previdne odstranitve zemlje toliko nižja, pa bodo zaradi te varčnosti tako narava kot prebivalci dotičnega odseka potegnili ta kratko.
“Z odstranitvijo dreves se bo, po prepričanju podpisnikov, kvaliteta našega življenja bistveno znižala. Ne le, da bomo ostali brez vseh že opisanih blagodejnih učinkov drevoreda, izginilo bo nekaj, kar pravzaprav daje identiteto naši ulici.”