Krajani naselja Rogoza so na včerajšnjem zboru vztrajali, da se ne sme posekati niti hektarja Rogoškega gozda.
Kot smo že poročali, krajani Rogoze, združeni pod iniciativo, močno nasprotujejo sečnji, saj je po njihovih besedah ta nepotrebna. Ministrstvu so že predstavili alternativna degradirana območja, ki bi jih bilo namesto gozda mogoče uporabiti za nanos rodovitne zemlje. Spomnimo, Magna naj bi se gradila na območju izjemno rodovitne zemlje, takšne je v Sloveniji le 6 odstotkov, zato so v državi načrtovali nanos te zemlje na območje prej posekanega Rogoškega gozda.
Država le delno ugodila predlogu krajanov
V prvi fazi, v kateri je načrtovan posek 8,6 hektarja gozda, so v iniciativi našli 4,6 hektarja alternativnega, degradiranega zemljišča v deponiji Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji v njihovi občini, za ostale štiri pa predlagajo, da se izkopano zemljo začasno deponira in nato išče zemljišče zanjo, tudi drugod po Sloveniji.
Pristojna ministrstva so sprejela predlog za 4,6 hektarja, z deponiranjem pa se ne strinjajo, saj naj bi po besedah državne sekretarke iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanje Strniša, to zemlji škodovalo in ji jemalo kvaliteto.
Ministrstva so predlagala, da se zaenkrat poseka le te štiri hektarje Rogoškega gozda, da se ne ogrozi začetka investicije Magne, za preostalo pa se kasneje išče rešitve in izvaja potrebne postopke.
Težko je verjeti le besedam
»Težko je verjeti samo besedam, zato bi si vseeno želeli neko javno zavezo ministrstev oziroma države, da tudi v naslednjih fazah gradnje Magne ne bo povzročilo dodatnje, nepredvidene sečnje gozda,« uvodoma pove Simon Žlahtič iz civilne iniciative Rešimo Rogoški gozd. Dodal je, da iščejo druga degradirana zemljišča za deponiranje rodovitne zemlje iz območja Magne, kar občina tudi podpira, saj župan Soršak pospešeno išče takšna zemljišča po celotni Sloveniji.
»In zemljišča se pojavljajo, tako da gre pravzaprav zgolj za časovno stisko, ki pa se bi jo dalo rešit, če bi bila politična volja,« meni Žlahtič.
Ministrstva vidijo štiri hektarje kot »majhen košček«
Državna sekretarka Strniša je povedala, da tudi sama prihaja iz gozdarske družine, zato se še kako dobro zaveda pomembnosti gozdov. Kljub vsemu pa od skupno 300 hektarjev gozda, štiri hektarje vidi kot majhen košček, katerega sečnja ne bo imela nikakršnega vpliva na kakovost življenja krajanov.
»Tukaj gre za veliko netočnost, saj je 300 hektarjev gozda razdeljenih po več okoliških občinah, danes pa govorimo o Rogoškem gozdu, ki ga je zgolj 170 hektarjev,« je sekretarko ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano takoj popravil Žlahtič in dodal, da so krajani vedno zagovarjali dejstvo, da gozda ni potrebno posekati za gradnjo Magne. »Potrebna so nadomestna zemljišča in to je ta razlika. Vprašanje Magne nikdar ni bil problem, zato si krajani ne želimo, da to zdaj postane vprašanje Magna ja ali Magna ne, ker to ni vezano na Magno,« je ob tem dodal Žlahtič.
Prostorsko načrtovanje je v izvirni pristojnosti občine
Sekretarka je še poudarila, da je prostorsko načrtovanje v pristojnosti občine, zato ministrstvo tukaj sodeluje zgolj kot nosilec urejanja prostora in na tej podlagi izdaja mnenja k občinskemu prostorskemu aktu.
»Pomembno za umeščanje gospodarskih con v prostor je da se nahajajo v bližini prometnic oziroma vozlišč posamezne različne infrastrukture kot so cestne, železniške in v vašem primeru tudi letališke povezave. V tej luči je ta cona primerna za gradnjo Magne,« pove Lidija Stebernak.
Njenim besedam takoj pritrdi tudi župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, ki je dodal, da se bo enkrat potrebno odločit in sprejeti odgovornost.
»Tako pač zdaj je. Napredek pa seveda ni mogoč brez nekega odrekanja. V tem primeru odrekanje predstavljajo štirje hektarji gozda,« ministrstvu pritrjuje Soršak.
Krajani prepričani, da jih občina in ministrstvo izsiljuje
»Izsiljujete,« so v en glas krajani odgovorili na pridigo o odrekanju in napredku župana Soršaka. Sekretarka iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar je krajane še enkrat spomnila, da je ministrstvo prisluhnilo njihovemu nasprotovanju in tako sečnjo iz 67-ih hektarjev zmanjšalo na 4 hektarje, kar bi moralo zadostovati za kompromisno rešitev. »Če pa je vaš kompromis nič, oziroma sploh ne dovolite sečnje gozda, potem pa se moramo zavedati, da investicija pade oziroma je ne bo,« poglede ministrstva opiše Podlogarjeva. Dodala je še, da kakovost življenja v občini Hoče-Slivnica tudi ne bi bila na takšnem nivoju, če ne bi imeli pomembnih podjetij v svoji bližini, kar je naletelo na družno neodobravanje zbranih krajanov.
Krajani so v svoj zagovor predstavili tudi strokovno mnenje Kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki sečnjo gozda vidi kot problematično, saj gre za naravno protivetrno zaščito. Prisotni iz ministrstev in župan so takoj dali vedeti, da to mnenje nima neke teže, k čemur je župan dodal, da bi Kmetijsko-gozdarski zavod pri podajanju svojih rešitev rad zgolj zaslužil, kar je vnovič sprožilo plaz glasnega neodobravanja krajanov.
Krajani gozda ne dajo
»Ne boste delali mimo nas,« so glasno protestirali krajani. »Danes tukaj župan Soršak, ki smo ga mi izvolili in je z našo podporo postal župan, dela proti nam in sledi zgolj kapitalu. A je to pravično,« se je nezadovoljstvo spraševal eden od krajanov.
»Nihče nas nič ni vprašal, obnašate se kot da nas ni, in to vse zaradi 170 novih delovnih mest,« je dodal drugi. Od župana so krajani družno zahtevali, da zastopa voljo krajanov in ne voljo tujega vlagatelja. »Župan je Magni nasedel za 170 novih delovnih mest, kar je sramota,« so jezno protestirali zbrani krajani.
Župan se je odzval, da nikomur ne postavlja nikakršnega ultimata, saj obstaja tudi možnost, da gozda ne posekajo, vendar to pač pomeni, da se Magna umika. »Težava je v časovni stiski, zato imamo zdaj zgolj to izbiro. Na nas oziroma vas pa je ali se za to odločite ali ne,« odgovor na očitke zaključi župan.
»Gre za sprenevedanje. Razprava se danes vodi pet pred dvanajsto, ko bi morala potekati že v lanskem letu ne pa da se danes pogovarjamo o končnih dejstvih, ki so že šli skozi vse procedure in smo zaradi tega zdaj krajani postavljeni pred ultimat ali damo gozd ali pa Magna odide. To se mi zdi nespoštljivo do državljanov in politično sprevrženo,« je krajanka nestrokovnost očitala pristojnim državnim organom.
Dodala je še, da Iniciativa v nobeni fazi njihovih aktivnosti ni presojala o tem ali je Magna smotrna investicija ali ne in prosila, da politika s tem neha zavajati javnost.
Eden od krajanov je še dodal, da pri spremembi Občinskega prostorskega načrta sploh ni bila upoštevana listina krajevne skupnosti, kjer je bilo opisano, da pri tej spremembi morajo sodelovati tudi vsi prizadeti krajani, kar pa se ni zgodilo in je zato sprememba nična. Krajani so še dodali, da so o posegu izvedeli šele takrat, ko se je formirala Iniciativa, zato zdaj ne vidijo razloga, da bi sprejemali kakršnekoli kompromise in zato vztrajajo, da gozda ne dajo.
Ostaja še torej edina možnost iskanja nadomestnih rešitev za katere pa ne ostaja veliko časa. Morda problematiko rešita občini Kočevje in Mirna Peč, ki sta ponudili lastna zemljišča v dobro investicije s katerimi bi nadomestili ostalih 63 hektarjev zemljišč, ki jih mora država ponuditi oškodovanim kmetom.
Krajani so pred uradnim delom včerajšnjega zbora pripravili tudi dokumentarni filma Sečnja Rogoze, mednarodno priznanega umetnika in režiserja Danijel Dajmo, da pristojne iz ministrstev dokončno prepričajo, koliko gozd pomeni krajanom Rogoze.
