Nov zbor krajanov, ki se ga bodo udeležili tudi predstavnike občine in Magne, bo že v četrtek.

V prostorih krajevne skupnosti Rogoza je na pobudo Civilne iniciative Rešimo Rogoški gozd potekal zbor, na katerem se je zbralo 126 Rogožanov, ki so sečnji Rogoškega gozda enotno nasprotovali. Kot smo že pisali, je približno 66 hektarjev gozda predvidenih za sečnjo zavoljo pridobitve nadomestnih zemljišč, saj naj bi kmetje zaradi gradnje Magne Steyr izgubili svoje obdelovalne površine. Rodovitno zemljo bi se tako preneslo iz teh območij na območja posekanih gozdov, ki so sodeč po prostorskem načrtu že spremenjeni v njive.

Sečnja gozda bi po besedah predstavnikov civilne iniciative vodila do različnih trpkih scenarijev – na izredno vetrovnem območju bi prebivalce ponovno pestili orkanski vetrovi, ki bi odkrivali strehe, slednji bi botrovali tudi večjim sušam in pozebam, slej ko prej bi padle tudi cene nepremičnin.

Kazanje s prsti

Predstavnikov oblasti, ki so krajanom zakuhali to kašo, je bilo bore malo, omenimo lahko le prisotnost podžupanje občine Hoče-Slivnica Andreje Kavaš in predsednika krajevne skupnosti Uroša Blažiča, ki pa sta bolj ali manj neuspešno mirila razburjene krajane. Oba sta namreč trdila, da za sečnjo ni predvidenih 66 (po nekaterih podatkih 77 ali celo več kot 84 hektarjev), pač pa le 8 hektarjev gozda – seveda pa sta govorila zgolj o prvi fazi sečnje.

“Niti tega vam ne dovolimo posekati!” so razburjeno vzklikali zbrani krajani v nabito polni dvorani.

Blažič je sicer zatrjeval, da te kaše niso skuhali “oni”, pač pa so se zanjo hipno odločili v državi, češ da tudi občini sečnja gozda ni prioriteta.

Na novem zboru tudi predstavniki Magne

Če njegova trditev drži, bomo morda izvedeli že naslednji četrtek, ko bo na še neznani lokaciji potekal podoben zbor, na katerega bi naj prišli tudi predstavniki občinske oblasti in celo Magne. Četudi je pričakovati, da bodo predstavniki Magne predstavili pretežno pozitivne plati tovarne – namreč, da bo vse postorjeno korektno in tako ne bo ekološke katastrofe za okolje – pa se je v krajanih Rogoze zaradi prekrivanja informacij že prikradel dvom v zaupanje oblasti.

“Vi še vedno verjamete, da multinacionalke in oblast delajo v dobro ljudi? Glede na to revščino, v kateri živimo?” je zbrane pozvala ena izmed krajank.

Iz nezazidljivih zemljišč neznano kako prešli na gozdove

Sicer pa je neka druga krajanka poudarila, da po njenih informacijah trditve Blažiča, ki za to godljo krivi državo, ne držijo. Na ministrstvu za kmetijstvo so namreč po njenih besedah določili, da se za nadomestna zemljišča odredi nezazidljiva stavbna zemljišča, ne pa gozdove.

Kot je dejala krajanka Rogoze, zakon o prostorskemu načrtovanju terja tako prva kot druga mnenja. Po prvem mnenju mora občina narediti javno razgrnitev, kar je bilo korektno opravljeno. Enako pa ne bi mogli dejati za druga mnenja, ki sploh nikjer niso bila objavljena.

“Mene res zanima, kako smo prišli iz kratkega člena, ker je govora zgolj o nadomestnih zemljiščih, do tega, da se seka gozd kot nadomestno zemljišče, ” je dejala.

Seja, na kateri se je sprejemal ta občinski prostorski načrt, je bila sklicana za 22. februar ob 17. uri. Prostorski načrt pa je bil v medobčinskem uradnem listu objavljen že naslednji dan. Krajane je kakopak močno zanimalo, kako je do objave tako pomembnega akta prišlo v tako kratkem času.

Predstavniki krajevnega sveta Rogoza za sečnjo niso vedeli

Nejevoljni so bili tudi predstavniki krajevnega sveta Rogoza, ki za te odločitve niso vedeli.

“Vedeli smo za nadomestna zemljišča, o tem se je tudi povsod pisalo, nismo pa bili seznanjeni z morebitno sečnjo gozda,” je pojasnjevala podpredsednica sveta krajevne skupnosti Rogoza Tatjana Bolšec, potem ko so krajani glasno vzklikali, da krajevna skupnost, ki o tako pomembnih stvareh ne obvesti svojih krajanov, očitno ni sposobna korektno opravljati svojega dela in bi morala odstopiti.

“Ne nasprotujemo gradnji Magne, ampak iščemo dostojneše rešitve”

Beseda je nanesla tudi na pobudo, naj se o morebitni škodi za okolje napravijo neodvisne študije, ki bodo potrdile, če lahko na tem območju pričakujemo blaginjo ali uničenje naravnega habitata. Sicer so predstavniki Iniciative vseskozi poudarjali, da nikakor ne nasprotujejo gradnji Magne, ampak se zavzemajo za bolj dostojne rešitve.

Če ne zaleže nič, pa gremo na referendum

Predstavnik civilne iniciative Simon Žlahtič je poudaril, da bodo skušali problem najprej rešiti s pridobitvijo ustreznih pravnih mnenj, z nadaljnjo organizacijo sestankov z občino in državo v Hočah, že v ponedeljek pa je predviden sestanek z županom. V kolikor vse to ne zaleže, so pripravljeni vložiti celo pobudo za referendum. Od 1112 volivcev jih je potrebnih le 5 odstotkov za sprejetje sklepov, ki bi preprečili sečnjo Rogoškega gozda in ki bi gozdno zemljišče na spremenjenih prostorskih načrtih povrnili v prejšnje stanje.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice