Pri odstranjevanju ledu jo je najslabše odnesel Trg Leona Štuklja zaradi kitajskega granita, ki pa sploh ni primeren za naše vremenske razmere.
Od dežja in snega je že nekaj dni, a pešci Mestne občine Maribor še vedno čakamo na normalno, predvsem pa varno uporabo površin, namenjenih sprehodu. Čeprav so ponekod po Mariboru v Snagi z delom že pričeli, je pa »dnevna soba« centra – Trg Leona Štuklja – trenutno v najslabšem stanju. Zakaj?
Tal ne smejo niti soliti
Gre namreč za zelo občutljiv kitajski granit, ki so ga na tem trgu postavili pred sedmimi leti v času župana Franca Kanglerja.
»Trg Leona Štuklja zaradi občutljivega kamna oz. podlage ne smemo soliti, ampak ga posipavamo s peskom,« so za Mariborinfo odgovorili iz Snage.
Kot boste verjetno opazili tudi sami in kakor dokazuje tudi naše fotografsko gradivo, je pesek bolj v slabo pomoč pri iskanju ravnotežja. Hoditi je treba previdno in počasi, seveda pa je takšna podlaga precej nevarna zlasti za starejše in nosečnice.
Sporni posli pri obnovi trga
Zdaj se boste verjetno vprašali, čemu so tedaj na trgu postavili ravno ekstremno občutljiv kitajski kamen, ki ga ne smejo ne soliti, kaj šele se lotiti strojnega odstranjevanja ledu. Naj spomnimo na stanje v Mariboru leta 2009, ko je direktor Nigrada postal Srečko Hvauc, ki naj bi pri projektu obnove Trga Leona Štuklja kar dvakrat zlorabil svoj položaj. Najprej je s podjetjem Gradom sklenil pogodbo za tlakovanje v vrednosti 196.675 evrov, a to šele potem, ko so kamen že začeli polagati na trgu. Za kršitev sta bila poleg Hvauca tedaj na zatožni klopi še nekdanji direktor Nigrada Silvo Plesnik in županov svetovalec za investicije Emanuel Čerček.
Druga kršitev, ki je prav tako potekala mimo zakona o javnem naročanju, pa je prištevala tri pogodbe v vrednosti 677.000 evrov. Tri leta pozneje je Hvauc odstopil z mesta direktorja komunalnega podjetja s pojasnilom, da je bila njegova edina krivda v tem, da je mesto direktorja Nigrada zasedel v času županovanja Franca Kanglerja. Marca 2016 je sodnik presodil v prid obtoženecem, da je v primeru tlakovcev sicer šlo za prekršek, ne pa za pregonljivo dejanje.
Zakaj kitajskega namesto domačega?
Najverjetneje je šlo za cenovno ugodnejši granit, ki se ga zadnje čase na veliko uvaža. Cena kubičnega metra rezanega granita iz Kitajske namreč znaša 260 dolarjev, kar predstavlja le slabih 20 odstotkov cene pohorskega tonalita, ki bi bil za tlakovanje trga dosti bolj primeren.
»Na trgu se v zadnjem času pojavlja veliko kamna iz tujine – na primer cenovno ugoden kitajski padang christal, ki pa ni najbolj primeren za naše podnebne razmere,« piše strokovnjak Samo Mlinarič, produktni vodja podjetja Mapei.
Izdelke za polaganje naravnega kamna iz prav tega podjetja so tedaj uporabili pri tlakovanju Trga Leona Štuklja. Čudno torej, da se informacija o (ne)primernosti tega kamna tedaj ni dotaknila odgovornih pri obnovi trga.
