Reševalni pas na avtocesti je v primeru nesreče nujno potreben. Voznica naj bi na štajerski avtocesti večkrat izkoristila reševalni pas, da bi hitreje prišla do cilja.
Opozarjanje, naj ljudje v zastojih in ob prometnih nesrečah ustvarijo reševalni pas ter s tem prvim posredovalcem omogočijo lažji dostop do ponesrečenca, se pri nekaterih voznikih, kljub stalnemu ponavljanju, ne obrestuje.
Še (pre)mnogokrat se zgodi, da vozniki reševalni pas izkoristijo za hitro nadaljevanje poti do cilja.
V Facebook skupini V živo s slovenskih cest je uporabnik družbenega omrežja delil video, ki prikazuje neprimerno ravnanje voznice avtomobila znamke Volvo.
Medtem ko so bila ostala vozila pravilno razvrščena, je voznica s celjsko registracijo izkoristila reševalni pas in z vklopljenimi vsemi štirimi smerniki zapeljala kar po sredini cestišča.
Kot je zapisal jezen uporabnik, to naj ne bi bilo prvič. Na relaciji med Celjem in Ljubljano naj bi ista oseba že večkrat vozila po reševalnem pasu in prehitevala kolone.
»Če jo kdo pozna, naj ji reče, naj se nauči voziti,« je zapisal: »Ali pa naj še enkrat naredi tečaj CPP!«
»Vsem se zjutraj mudi, pa se ne vozimo po sredini,« je še dodal ob videoposnetku.
Kaj je reševalni pas?
Gre za prostor med kolonama ali kolonami vozil na avtocesti, po katerem peljejo intervencijska vozila ob prometnih nesrečah ali drugih ovirah na avtocestah.
Definiran je v 30. členu zakona o pravilih cestnega prometa, kje je zapisano: »V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil.«
Predpisana globa za nepravilno razvrščeno vozilo ob zastoju na avtocesti ali hitri cesti je 200 evrov.
