»Razmislite, da se je to zgodilo!« se je opozarjalo v Mariboru. Včeraj je v mariborski Sinagogi potekala prireditev ob dnevu spomina na žrtve holokavsta.
»Arbeit macht frei - delo osvobaja. Izgubili smo. Kako smo žejni. Že 4 dni nismo pili. Nad pipo, iz katere kaplja, je napis: wasser trinken verboten! To je torej pekel. Čas mineva v kapljicah. Nismo mrtvi. Ampak konec je z nami.«
27. januarja 1945 so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili najbolj brutalno koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo pobitih skoraj 1, 5 milijona ljudi - Auschwitz na Poljskem. Leta 2005 je bil ta dan razglašen za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
»Ura odrešitve je za nas zadonela tesnobno, a nas je navdala z radostjo. Nič se ne bi moglo zgoditi tako dobrega, da bi popravilo našo preteklost.«
Razmislite ...
Zagorel je še sedmi plamen na Menori. V Mariboru se spominjamo: letos mineva 80 let, odkar so nemške čete (1. septembra) 1939 vdrle na Poljsko in s tem zaznamovale začetek druge svetovne vojne.
»Razmislite, da se je to zgodilo!« se je glasil naziv letošnje prireditve ob dnevu spomina na žrtve holokavsta.
Dogodki in predstave se vrstijo že dva tedna. Na šolah, v galerijah in drugih kulturnih inštitutih. V mariborski Sinagogi so prejšnji teden otvorili udarno razstavo in predvajanje filma o Aleksandru Pečerskem, ki je med 2. svetovno vojno vodil vstajo v taborišču Sobibor - ta je bila (kljub mnogim žrtvam) najuspešnejši poskus pobega iz uničevalnega taborišča.
V luči ohranjanja spomina (na pozabljene, trpeče in izbrisane); in opominjanja na enega najbolj surovih zločinov proti človeštvu, je v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, v četrtek, 24. januarja, potekala osrednja spominska prireditev.
»Nikoli prej in nikoli kasneje ni človeštvo tako (močno) zdrsnilo z moralnih tečajev, kot sredi prejšnjega stoletja. Človek je pokazal najnižjo raven človeške narave,« je prireditev otvoril slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor.
»Kar se lahko naučimo je to, da na začetku ni bilo zanesljivih znakov, da se bo tako končalo. Začelo se je z drobnimi nestrpnostmi, ki so se sprevrgle v sovraštvo. Sčasoma je to postalo do te mere sprejemljivo, da je bilo že samoumevno. Upravičevalo se je s prepričanjem, da se ohranja mir in red. 80 let kasneje moramo razumeti: majhno izključevanje; izključitev enega … Vodi v izključevanje večih in nazadnje skupine kot celote. Sovraštvo: ko se enkrat začne kotaliti (kot snežna kepa), ga je težko ustaviti.«
Spominska prireditev je potekala v sklopu projekta ŠA - Spominjajmo se 2019.
»Spomniti se moramo, da se sovraštvo začne z majhnimi protičloveškimi koraki. Zaščita drugačnosti; spoštovanje človekovega dostojanstva in raznolikosti - to je ena izmed popotnic, ki nam jih ura zgodovine namenja 80 let kasneje. Želim si, da se človeštvo iz preteklosti uči,« je svojo misel sklenil Pahor.
Pred mikrofon je stopil tudi glavni rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad, ki je izvedel molitev umrlim judom in poudaril, da ne smemo obupati nad človečnostjo: »Vsak ima nalogo, ki naj jo nameni svojemu srcu in dejanjem. Bodimo pozorni nase in drugega, ne glede na to, kdo je.«
V branju Prima Levi (1919 - 1987) so nastopili igralci Saša Pavlin Stošić, Vladimir Jurc, Tadej Pišek, Jernej Čampelj in Maja Blagovič: »Preživeli nismo prave priče. Ali te je sram, da si živ namesto drugega, ki bi bil od tebe vrednejši življenja?«
Po nastopu Maruše Tuljak Bogataj (čelo) in Marije Gamboz (harfa) so med obokanimi stropi mariborske Sinagoge odzvanjala imena: Betty Gross. Eugen Gross. Jovanka Hirschl. Josip Hirschl. Mirko Hirschl. Olga Hirschl. Vsako ime je zadonelo: poudarjeno, posamično in znamenito. Koliko so bili stari? Kakšno je bilo njihovo življenje? Kaj so si želeli? Zaključek simpozija je tako spremilo branje 587 imen (znanih) slovenskih žrtev holokavsta.
Začelo se je z majhnimi koraki, ki so se končali v Auschwitzu - nepojmljive grozote, ki na sliki človeštva ostajajo črn madež sovraštva. Početja, ki pričajo o tem, kako nevarni smo si lahko ljudje. Dogodki, ki so ključnega pomena prav zato, ker jih nihče ni predvidel. Sram in nevednost sta ljudstvu zatiskala oči. Zato je pomembno, da se iz zgodovine učimo.
Lara Turk
