V času, ko med ulično prehrano prevladujejo burgerji, pice in ostala hitra hrana, se je Aleš Budja odločil za drugačen pristop. Na Partizanski cesti je odprl kiosk, ki Mariborčanom nudi tradicionalne slovenske malice.
Kiosk Pri malem Karlu je neke vrste »podružnica« bistroja Pri Karlu, znane gostilne v Brezju, ki jo večina Mariborčanov pozna pod imenom Hiša Budja. Do spremembe imena je prišlo letos, ko se je Aleš odločil, da bo družinsko gostilno z več kot 50-letno tradicijo poimenoval po svojem dedku.
»Gosti v Hiši Budja so nas redno spraševali, zakaj svoje ponudbe ne pripeljemo še v mesto. Takrat sem bil skeptičen – sem tip podjetnika, ki nerad rine z glavo skozi zid. Zdaj se je pokazala priložnost za najem kioska na Partizanski, kar se mi zdi odlična vstopna točka v mesto, zato sem priložnost izkoristil,« pojasnjuje lastnik.
Od gostilne v Brezju se ponudba ne bo toliko razlikovala po meniju, kot v samem načinu poslovanja: »Kiosk je primarno namenjen pripravi hrane, ki jo gosti odnesejo s seboj. Ciljamo predvsem na tiste, ki delajo v bližnjih pisarnah in si bodo zaželeli dobre malice,« je povedal Budja in dodal, da je veliko tudi upokojencev, ki jim je ta hrana blizu, in se jim je doma za eno ali dve osebi več ne splača pripravljati.
Podpora tradiciji
Aleš z veseljem pove, da njegov petletni sin zmeraj z veseljem pove, da je njegova najljubša jed segedin. Zato je navdušen, ko v čakalni vrsti pred kioskom zagleda mlade, ki naročajo slovenske tradicionalne jedi.
»Vsak naj dela, kar zna najboljše. Mi smo po tradicionalni in kvalitetni hrani znani že vrsto let. Zdaj so zelo popularni burgerji, v vsaki menzi že lahko najdeš zrezek.
Ponudnikov s prehrano, kakršno nudimo mi pa v Mariboru ni veliko. Poleg tega je naša prednost, da čez vse leto nudimo širok nabor jedi na žlico in ne le tri ali štiri dnevne menije, med katerimi je na žlico morda zgolj ena jed,« pove iskreno.
Lokalno, domače in sezonsko
Pri Karlu stavijo na kvaliteto in tradicijo. Podpirajo lokalne pridelovalce hrane, zato je tudi ponudba sezonska: »Segedina pri nas ne boste videli, dokler jaz kislega zelja ne dobim na tržnici,« je brezkompromisno poudaril.
Na meniju prevladujejo jedi na žlico. V ponudbi bomo tekom leta našli goveji golaž, zelenjavno enolončnico, joto, pasulj, ričet, ajdovo kašo z gobami, rebra, sirove štruklje, »sklede«, vampe, hrenovke, kranjsko klobaso in še kaj.
»Pri jedeh na žlico smo bili že v matični enoti presenečeni, da gosti tudi sredi poletja v velikem številu naročajo goveji golaž, ki je sicer bolj popularen v hladnih mesecih. Doslej se je kot največja uspešnica izkazal tudi na novi lokaciji in bo na voljo celo leto,« je povedal Budja. Poleg tega bo v stalni ponudbi tudi kurja obara, pasulj in zelenjavna enolončnica.
Najboljša reklama je ustna reklama
V prvem tednu poslovanja od 4. do 8. septembra se je malice dalo kupiti po akcijski ceni dveh evrov: »Najboljša reklama je ustna reklama. Želel sem, da ljudje poskusijo in se sami prepričajo o naši kvaliteti, h kateri je stremel že moj dedek.
Po drugi strani pa ne gre zanemariti dejstva, da si marsikdo danes v našem mestu več ne more privoščiti kvalitetnega in dobrega toplega obroka.
Če smo ta teden na ta način nahranili 500 ali 1000 lačnih ust, smo s tem naredili dobro delo. Pravimo, da gre ljubezen skozi želodec in to velja tudi pri hrani. Mislim, da se ta energija opravljanja dobrih del opazi tudi tukaj.«
V prihodnje se bodo cene gibale med pet in osem evrov, pri čemer Budja poudarja, da bo kvaliteta vedno ostala na prvem mestu.
Prvi dan zalogo prodali v manj kot uri
Na začetku je zaposlene interes meščanov presenetil, iskreno pove lastnik: »Prvi dan nismo vedeli kaj pričakovati. Nismo vedeli, če naj pripeljemo večjo ali manjšo količino hrane, zato smo ubrali srednjo pot. Vse kar smo pripeljali, smo prodali v prvih 45 minutah.
Nekaj smo še uspeli naknadno pripeljati iz matične enote, a smo na koncu morali še pred 12. uro zaključiti, saj nam je malic enostavno zmanjkalo. Rezultat tega je bil, da so naslednji dan ljudje stali v vrsti že skoraj eno uro pred odprtjem.«
Tudi drugi dan so morali predčasno zaključiti, kljub temu, da so na lokacijo prišli s 3-kratno količino hrane prvega dne: »Če bi kapacitete dopuščale, bi vsak dan v tem tednu zagotovo prodali vsaj 1000 malic,« je povedal.
