Je podiranje 222 dreves zgodovinskega drevoreda lip res upravičeno?

Kot smo poročali v preteklih dneh, bodo zaradi ureditve tematske in pohodne poti podrli 222 dreves v najdaljšem lipovem drevoredu v Sloveniji.

Obstoječi lipov drevored v občini Hoče - Slivnica je ob cesti iz Spodnjih Hoč proti gradu Hompoš. Začne se na vzhodu pri potoku in zaključi v dveh krakih z mešanim nasadom hrušk in lip na zahodu. 

Na občini so že dlje časa iskali rešitev za obnovo oziroma rekonstrukcijo lipovega drevoreda, saj so po pojasnilih občine drevesa v drevoredu poškodovana, delno odmrla in zato potrebna zamenjave:

»Zaradi velikih naklonov je občasno ob močnejšem deževju velik pretok vode po obstoječih jarkih. Tudi vzdolž ceste zaradi intenzivne obdelave kmetijskih površin in vožnje težke mehanizacije v območju korenin, zaradi ekspozicije in predvsem močnega osončenja južne vrste ter zaradi soljenja ceste so številna drevesa v slabem stanju ali pa so okužena z belo omelo.«

Glavni cilj projekt, ki znaša okoli 620 tisoč evrov, bo ureditev tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu, ki bo vključevala tri počivališča, ter zamenjava dreves v samem drevoredu. Pot bo povezovala Spodnje Hoče, Botanični vrt in grad Hompoš.

Številni se ob tem sprašujejo, ali je zares potrebna odstranitev vseh dreves, tudi zdravih ... 

Je načrtovan poseg v naravo upravičen?

Župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak je pojasnil, da je od vsega 259 dreves propadlo že okoli 40 dreves, preostala drevesa, ki jih bodo odstranili, pa bodo tudi nadomestili.

Ob ureditvi drevoreda pa se zanašajo predvsem na strokovnjake na tem področju:

»Lipov drevored je zasadil človek. Gre za kulturno dediščino. Glede obnove drevoreda pa sledimo predlogom stroke, saj se sami ne spoznamo na arboristiko oziroma krajinsko arhitekturo. Sem za to, da upoštevamo stroko.«

»Vedno je želja, da se ohranja stara, lepa in veličastna drevesa čim dlje«

Pivolski drevored je zavarovan z mariborskim odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti kot spomenik oblikovane narave, ima pa tudi status oblikovane naravne vrednote.

»Seveda je vedno želja, da se ohranja stara, lepa in veličastna drevesa čim dlje, tudi v drevoredih, ki med oblikovanimi naravnimi vrednotami zavzemajo posebno mesto,« poudarjajo na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave območne enote Maribor, ob tem pa pojasnjujejo, da ko drevored ostari oziroma se mu zgodi kaj drugega nezaželenega, na primer polomija zaradi vremena, napad bolezni ali škodljivcev, negativni abiotski vplivi in se slika drevoreda, kakor je bil mišljen, začne izgubljati, imajo dve možnosti.

Ena je sprotno nadomeščanje propadlih dreves, ki se uporablja v večini primerov, ko gre za izpad posameznih dreves, katera nato sproti nadomeščajo z novimi.

Druga možnost pa je zamenjava vseh dreves v drevoredu, je dejal Samo Jenčič iz zavoda za varstvo narave:

»V tem primeru drevored za nekaj časa vsekakor izgubi svojo pojavnost v krajini. Odvisno od uspešnosti zasaditve in številnih drugih dejavnikov, jo bo morda čez leta spet pridobil.«

Drevesa že dlje časa v slabem stanju 

Na zavodu za varstvo narave so pojasnili, da slabšanje stanja dreves v Pivolskem drevoredu beležijo že dlje časa:

»Leta 2000 so bile vse lipe pomladitveno obrezane, v glavnem zaradi sušenja delov posameznih dreves, nevarnosti (cesta) in odstranitve bele omele, ki se je hudo razširila in zavirala rast dreves. Dela je opravilo podjetje Moga iz Maribora.«

Kasneje je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave na podlagi akta o zavarovanju občini izdal več soglasij za zamenjavo posameznih dotrajanih dreves, kar je občina tudi izvajala.

V letu 2010 so nato izdali strokovno mnenje, v katerem so dopustili tudi možnost celovite zamenjave vseh drevorednih dreves:

»Pred izdajo tega mnenja v letu 2010 smo opravili celovit pregled in oceno vseh drevorednih dreves in ugotovili, da je le še približno polovica dreves v nekem relativno dobrem stanju, v prav dobrem pa ni bilo nobeno več.

Vsa ostala so bila že takrat bodisi že v zelo slabem stanju, so manjkala ali so že bila nadomeščena z mladimi drevesi. Drevored je bil kot celota že leta 2010 močno okrnjen.«

Zavod za varstvo narave pa kljub temi nikoli ni predlagal zamenjave celotnega drevoreda, podali so zgolj oceno, da je glede na stanje dreves in drevoreda kot celote, z vidika dolgoročnega ohranjanja drevoreda na tem mestu, smiselna celovita sanacija, ki pa takrat ni bila izvedena: 

»V naslednjih letih so se še naslednja odmrla drevesa zgolj nadomeščala. Posledica je čedalje bolj neuniformna podoba drevoreda, uspehi nadomestnih saditev so bili neenaki, starim drevesom pa se je stanje še naprej slabšalo.«

Leta 2021 je bil sklican sestanek na občini Hoče - Slivnica s tematiko umestitve peš- in kolesarske poti ob drevored in celovite zamenjave drevoreda.

Na sestanku, kjer so presojali o treh možnostih glede na faznost izvedbe in umestitev poti, so sodelovali Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in arborist.

S predlogom zamenjave celotnega drevoreda se je strinjal tako zavod za varstvo narave kot tudi zavod za varstvo kulturne dediščine, ki drevored varuje v sklopu gradu in okolice.