Jezuiti prodali Plečnikovo kapelico, je dediščina izgubljena?

| v Lokalno

Arhitekturni mojster Jože Plečnik je s svojim delom pustil izrazit pečat v Ljubljani. V Mariboru pa stoji le ena njegova stvaritev, in sicer kapela, ki so jo slovenski jezuiti prodali podjetju Best in parking.

Podjetje Best in parking bo na mestu Plečnikove stvaritve postavilo poslovno-trgovsko stolpnico z garažno hišo.

Rušenje edine Plečnikove zapuščine v Mariboru je v javnosti naletelo na buren odziv. Tudi na Mestni občini Maribor so prepričani, da ima kapela Srca Jezusovega, katere notranjost je Jože Plečnik zasnoval leta 1932, za štajersko prestolnico izjemno vrednost.

»Morebiti lahko celo trdimo, da večjo, kot je Plečnik v Ljubljani, saj je on pravzaprav mesto Ljubljana definiral. V Mariboru pa ni pustil nobene realizacije, zato tale kapelica, tale interier predstavlja imanentno vrednost oziroma kvaliteto za mesto,« opozarja Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor, sicer arhitekt.

Ker je dragocena le notranja oprema, Zavod za varstvo kulturne dediščine kapele ni zavaroval kot kulturni spomenik. »Ampak smo v procesu prostorskega načrtovanja, kar je druga variantna možnost, v letu 2013 že opozorili na to, da se ta interier ne sme odstraniti brez tega, da bi se vedelo, kam se bo selil na drugo lokacijo,« pojasnjuje Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 

Dogajanje okrog Plečnikove kapele na mariborski občini pozorno spremljajo, saj ne želijo, da njena bogata notranjost konča v skladišču. »Bi pa vsekakor radi, da se takoj premakne na izpravno točko, torej, da ne bo prestavljena v neko skladišče, kjer bo x let, ampak bo takoj v funkciji,« dodaja Reichenberg.

Podjetje Best In Parking, ki je lastnik garažne hiše pri Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, želi na mestu, kjer zdaj še stoji Plečnikova kapela, postaviti poslovno-trgovsko stolpnico z garažno hišo, zato zdaj pospešeno iščejo novo lokacijo.

»Nekako se je pokazala možnost, da bi se ta interier lahko umestil v prostore, na območju Škofijske gimnazije Maribor na Vrbanski cesti,« pravi Štajnbaher.

Bodo rešili vsaj interijer?

Novi prostori morajo biti istih dimezij, kot je Plečnikova kapela, sicer se vrednost interierja izgubi. Do konca junija imajo čas za selitev, ki bo po besedah Štajnbaherja izredno zahtevna, opozarja vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: »Najprej bo treba vse detaljno izmeriti, potem vse te stvari posneti, označiti in po vrstnem redu oddemontirati. In potem na drugi lokaciji v enakih gabaritih postaviti nazaj.« 

Marjan Kokalj, predstojnik mariborskih jezuitov je v telefonskem pogovoru dejal le, da si želijo, da bi notranjost kapele na novi lokaciji bila na ogled obiskovalcem. Istega mnenja so tudi na mariborski občini in zavodu za varstvo kulturne dediščine.

»Je možnost, da dobi na neki drugi lokaciji boljšo dostopnost in seveda tudi to, da Mariborčani spoznajo, da je tudi v Mariboru nekaj Plečnikovega dela ostalo,« še dodaja vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Komentarji

Njet

Tako je..odstranit Plečnikovo kapelico, odstranit spomenik kneza Koclja in čim prej spomeniško zaščitit Titov most in Titovo cesto. Mimogrede ali že imamo kaj v Mariboru poimenovano po Jožetu Pučniku?

atak

kdo te to je?

Njet

JOŽE PUČNIK, slovenski politik in sociolog, * 9. marec 1932, Črešnjevec, Slovenska Bistrica, † 11. januar 2003, Nemčija.

Že kot dijaku so mu na Gimnaziji Maribor zaradi kritičnega razmišljanja onemogočili opravljati maturo, ki jo je zato moral opravljati kot zasebnik. Po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani so ga konec petdesetih, ko je bil pomožni asistent pri Borisu Ziherlu zaradi objav v Reviji 57[navedi vir] in nato spet v šestdesetih letih zaradi kritik kmetijske politike v reviji Perspektive zaprli za skupno sedem let.

Po vrnitvi iz zapora je EMIGRIRAL v Nemčijo. Ker mu slovenske oblasti niso hotele izdati potrdila o diplomi, se je v Nemčiji preživljal kot pristaniški delavec v Hamburgu in ponovno doštudiral ter doktoriral. Kot docent je bil zaposlen na Znanstveni visoki šoli v Lüneburgu, kjer si je tudi ustvaril družino. Tam je živel od leta 1966 do 1989.

Konec 80. let se je vrnil v Slovenijo in postal vodja Demokratične Opozicije Slovenije (DEMOS), koalicije novonastalih slovenskih demokratičnih političnih strank, ki je na prvih svobodnih volitvah leta 1990 zmagala in povedla Slovenijo na pot demokratizacije in tržnega gospodarstva. Pučnika danes mnogi dojemajo tudi kot enega od IDEJNIH OČETOV SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE.

atak

aha nemški emigrant

LudiRudi

Mater si ti pameten ! Kaj bi bil brez strica Googla ? Pastir ovac .

Njet

Če bi ti malo več guglal, bi mogoče bil že PametenRudi.

gostja 426

Cerkev očitno res ne zna biti hvaležna tistim, ki so ji bili naklonjeni. Plečnik je za RKC naredil ogromno, jo spoštoval in podpiral, zdaj pa mu takole vračajo. Podobno je v MS - grofje Szaparyji so bili veliki podporniki katoliške cerkve, dali so ji ogromno, njihova grobnica pa na pokopališču propada, cerkvi je vseeno.
Nehvaležnost in pohlep sta huda greha, RKC.

Tim Tom

Očitno si ti gostja 426 *žaljiva vsebina je bila odstranjena* (ženskega spola). Grad grofov Szapary "uživa" občina M. Soboto. Zato je njena dolžnost, skrbeti za njihove grobove. To pravilo velja za naše hiše in naše potomce. Ali? Morda čakaš, da bo Cerkev skrbela tudi za tvoj grob, ker si velika podpornica RKC?

gostja 426

Joj, tebi res ni nič jasno. Namesto ad rem ti raje ad personam, s tem nadomestiš neznanje, kajne? Eno je vera, cerkev, drugo je spoštovanje kulturne dediščine. Slednjo bom vedno spoštovala, vero malo manj, cerkve pa sploh ne, saj sem izstopila iz nje. Da bi rada, da bi občina skrbel za moj grob? Odkod ti pa tale umotvor? Če imamo ljudje znance, prijatelje, sorodnike, bodo za grob skrbeli oni. Sicer pa mi bo verjetno itak vseeno. Ta družina grofov pa tu že dolgo nima več nikogar, obenem pa je za lokalno okolje tudi kaj naredila, zato je prav, da skupnost poskrbi za to. Predvsem cerkev, ker ima veliko več denarja kot občina. Vsaj v tem se strinjava, kajne? Če znaš vsaj toliko razmišljati ... ;-) Joj, eni ste res adijo v glavi. Hm, pravzaprav vas je veliko, zato ni čudno, da je ta država tam, kjer je ...

DarkoS e32

Lahko bi oltar in sedezi ostali vgrajeni v parkirisce. Da zgleda kot steklena kapelica na istem mestu kjer je bila, samo da so okoli parkirani avtomobili.

LudiRudi

Pa še šank ,da bi lažje razumel umetnost .

Tomaž iz Kranja

Nisem Mariborčan (niti Ljubljančan) in v živo te kapele še nisem videl. Po tukaj objavljenih fotografijah je največja vrednost te Plečnikove kapele prav stavba v kateri je kapela. Genialno je, kako je Plečnik stavbi dozidal prizidek in vhodno lopo. Preprosto, nepretenciozno, z mojstrskim posluhom za kompozicijo. Težko verjamem, da je še kje svetu v pritličju navadne stanovanjske stavbe, ki spominja na delavski blok, kdo tako izvirno uredil kapelo, kot je to storil Plečnik. S preselitvijo samo pohištva in dekorja iz notranjosti bo bistvena vrednost - to je stavba kot celota -izgubljena.

gostja 426

Žalostno, da se povsod poveličuje samo Plečnika, pozablja pa se na Maxa Czeikeja, soavtorja kapele in opreme. Drugače pa se strinjam s Tomažem iz Kranja.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura