Kadrovska stiska v domovih za starejše: Ni dovolj, da je človek le umit in nahranjen

Kadrovski manko, ki je opazen že na vseh področjih, je močno prizadel tudi nekatere domove za starejše, ki so posledično morali ustaviti sprejemanje novih stanovalcev, čeprav so proste postelje na razpolago.

Podravske domove za starejše smo povprašali o kadrovskem manku, med njimi pa vlada skupno prepričanje: zaposleni s strani trenutnih zakonskih predpisov niso dovolj cenjeni. 

Tudi na območju Maribora primanjkljaj 

V SeneCura domu starejših Hoče - Slivnica, ki so ga odprli konec lanskega leta, opozarjajo na to težavo. Kot so pojasnili za uredništvo, lahko sprejmejo 150 uporabnikov, a imajo trenutno zasedeni 102 postelji. 

Vloge za sprejem v ta nov dom prihajajo praktično iz cele Slovenije in se vsak dan povečujejo. Trenutno beležijo že 450 vlog za sprejem.

»Dejstvo pa je, da ne moremo zapolniti vseh 150 postelj, ker nam primanjkuje ustreznega kadra, poleg tega so trenutno še letni dopusti. Zato v tem trenutku v domu ne sprejemamo novih stanovalcev,« je jasna poslovna direktorica SeneCura domov za Slovenijo Sanda M. Gavranovič.

Tudi v Domu Danice Vogrinec Maribor se srečujejo s primanjkljajem kadra. Najbolj alarmantno stanje je na področju zdravstvene nege, potrebujejo bolničarje, zdravstvene tehnike. 

Razkrili so, da za ta dva poklica neuspešno ponavljajo razpise vsaj dvakrat mesečno. Primanjkljaj se kaže tudi na področju socialne oskrbe, pri tem so izpostavili kuharje, na tem področju določenih poklicnih profilov niti ni na trgu dela. 

»Zaenkrat z velikimi napori, organizacijo dela in s sodelovanjem vseh sodelavcev ter s pomočjo študentskega dela, uspevamo zagotavljati nemoteno delo in sprejeme novih stanovalcev. Smo na zgornji meji obremenitev in tudi preko nje, tako da bomo mogoče v prihodnosti prisiljeni ustaviti sprejeme novih stanovalcev,« priznavajo v mariborskem domu. 

Kapaciteta doma je sicer 809 postelj, 19. julija je bila zasedenost 97,3 odstotna, ob prištetju rezervacij pa je bila zasedenost kar 98,5 odstotna. Na čakalni listi je približno tisoč prosilcev, nujne sprejeme uspejo zagotavljati v relativno kratkem času. 

»Glavni vzroki za pomanjkanje kadra so zastareli kadrovski normativi, o spremembi katerih se pogovarjamo že več kot desetletje - na področju zdravstvene nege so praktično nespremenjeni že štirideset let -, nizke plače, saj je skoraj polovica zaposlenih na minimalni plači, premalo izobraženega kadra na določenih področjih, na primer bolničarji, kuharji, odhodi delavcev v tujino zaradi boljšega plačila in odhodi v druge poklice zaradi težavnosti dela, dela ob vikendih in praznikih in boljšega plačila,« razlagajo v domu. 

Zaposlene sicer poskušajo motivirati z dobrimi medosebnimi odnosi, z možnostjo napredovanja, izplačevanjem dodatkov in nadurnega dela v skladu z finančnimi zmožnostmi in zakonsko opredeljenimi podlagami.

Hkrati zaposlenim nudijo možnost dodatnega izobraževanja in pridobitev izobrazbe zaposlenim, ki bi to želeli, tako, da sofinancirajo izobraževanja in po tem zagotavljajo pripravništvo in zaposlitev na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas. 

Tudi v Domu pod Gorco podobna zgodba ... 

Tudi v mariborskem Domu pod Gorco se spopadajo s primanjkljajem kadra. Trenutno jim manjka predvsem strežnic. Kljub temu pa jim trenutna kadrovska zasedba omogoča sprotne sprejeme v primeru sprostitve prostega mesta. 

Zaenkrat imajo sicer dve prosti postelji, ki ju držijo prazni v primeru izolacije ob pojavu okužbe s koronavirusom. Na čakanju imajo 508 aktualnih prosilcev. 

»Delo v domovih ni lahko delo. V domovih bivajo stanovalci z najzahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo in teh je vedno več. Vendar je stanovalce potrebno obravnavati celostno, tu ni poudarek zgolj na negi in zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb.

Ni dovolj, da je človek umit in nahranjen. Za ljudi si je potrebno vzeti čas, jih poslušati, jim omogočiti aktivnosti in socializacijo,« razlagajo v domu in dodajo, da so kadrovski normativi zastareli. Delo je psihično in fizično naporno, plače so prenizke.

Kljub temu pa zaposlene skušajo motivirati kolikor je v njihovi moči. Zjutraj, ko si izmene predajo delo, jih čaka kava, v vročih dneh organizirajo sladoledni dan ali sadje, jeseni so organizirali izlet za zaposlene. 

»Trudimo se, da se pri načrtovanju urnika dela prilagajamo potrebam zaposlenih oziroma družinskih obveznosti, iščemo rešitve glede nadomeščanj in menjave prostih dni. Redno nagrajujemo delovno uspešnost … Najmanj, kar lahko naredimo, je, da se zaposlenim zahvalimo za njihov trud in pripravljenost. Na tak način tudi zaposleni čutijo, da nam je mar, da so opaženi in da cenimo njihovo delo,« odgovarjajo v domu. 

Menijo, da je nujno, da se na državni ravni uredijo pogoji za delo v domovih starejših in vir financiranja, saj dolgoročno ne bo več kadra, ki bi skrbel za starejšo populacijo. 

Kakšno je stanje na Ptuju? 

Tudi v ptujskem domu upokojencev priznavajo, da se srečujejo s tem, da se na objavljene razpise nihče ne prijavi. Normative imajo sicer zapolnjene, a kader je težko dobiti. To opažajo predvsem pri iskanju tehnikov, bolničarjev, oskrbovalcev, kuharjev. 

Ker pa imajo kadrovske normative izpolnjene, pa tudi nove stanovalce sprejemajo. 20. julija so imeli štiri prosta mesta, a so bili sprejemi že v teku. 

Ptujski dom upokojencev je med 1. januarjem in 30. junijem letošnjega leta prejel kar 488 vlog za sprejem.

Jožica Hudžar, strokovna vodja ptujskega doma upokojencev, dodaja, da menijo, da tega kadra primanjkuje zaradi težkih delovnih pogojev. Gre za delo, ki je psihično in fizično naporno, delovni čas je neugoden, plačilo pa (pre)nizko. 

»Zaposlene seveda poskušamo motivirati na različne načine, predvsem z nematerialnimi dejavniki, kot so pohvale in priznanja za dobro opravljeno delo, samostojnost pri delu, možnost strokovnega usposabljanja in izobraževanje od delu, stalnost in zanesljivost zaposlitve, saj smo znotraj sistema javnega sektorja omejeni,« še dodajajo v ptujskem domu upokojencev. 

Podobna težava tudi v Ormožu 

S podobnimi težavami se soočajo tudi v Centru za starejše občane Ormož. Janja Jurkovič, direktorica centra, za Ptujinfo poudari, da imajo na osnovi normativov ustrezno številčnost kadra, a je, glede na zahtevnost dela, kadra vseeno premalo. 

Stanovalce normalno sprejemajo, kapacitete pa imajo polno zasedene. Trenutno celo nimajo nobene prazne postelje, zasedenih je vseh 193 mest, obenem pa na sprejem čaka še 125 oseb. 

»Kadra primanjkuje, ker je delo res težko, tako fizično kot psihično, plačilo pa je za opravljeno delo bistveno prenizko.

Potrebno bi bilo spremeniti normative in urediti plačni sistem. Prav tako je za delo v domu starejših primeren samo posameznik, ki zares ima empatijo do starejših, drugače zelo težko opravlja delo v takšni organizaciji,« razlaga direktorica centra za starejše občane v Ormožu. 

Jurkovič dodaja, da si želijo, da bi pristojne institucije in organi poskrbeli za spremembe v institucionalnem varstvu, predvsem v skrbi za kadre. Težko dobijo kader in kaj kmalu se lahko zgodi, da ne bo več primerno usposobljenih kadrov za skrb za starejše. 

»Zato bi bilo nujno potrebno urediti normative in plačni sistem tako, da bodo delovni pogoji boljši, saj zadovoljni zaposleni pomenijo tudi kakovostnejšo oskrbo in zadovoljne oskrbovance, kar je želja vseh nas,« je jasna. 

Zaenkrat brez težav le Lenart

V Domu Lenart odgovarjajo, da za zdaj niso opazili primanjkljaja kadra. Trenutno imajo v domu še 17 prostih mest, saj so konec letošnjega junija začeli s polnjenjem kapacitet, ki so bile namenjene rdeči in sivi coni. Povprečno beležijo okoli 30 vlog mesečno. 

Motivacija zaposlenih je otežena, saj nimajo možnosti denarnega nagrajevanja, ki ne bi vplivala na dvig oskrbnin. Tako v čim večji meri skušajo upoštevati želje sodelavcev glede razporejanja v turnusu, koriščenja dopustov in še česa. 

»Ko bo družba, predvsem odločevalci spoznali, da so vsi starostniki, posebej tisti, ki potrebujejo pomoč sočloveka v takšni in drugačni obliki, vredni, pomembni, potem bo tudi to delo, ki se pritiče oskrbi starejših v družbi bolj cenjeno in nagrajevano, predvsem tako, da to ne bo vedno v celoti le breme posameznika,« pojasnjuje Zlatko Gričnik, direktor doma. 

Mnenja je, da bi lahko uvedli dodatek za delo, ki bi bil oproščen prispevkov in davkov in se ne bi vštel v davčno osnovo. Tak znesek bi lahko bil 150 ali 200 evrov za celi mesec prisotnosti, kril pa bi se iz proračuna.

»Če je volja odločevalcev odločna, se najde tudi pot,« je jasen direktor.