Zaradi odločitve Mestne občine Maribor, da se Glavni trg s Koroško cesto popolnoma zapre za ves promet, se je na spletu oblikovala civilna iniciativa, ki želi, da se omenjeni predel Maribora znova odpre. Sedaj se je na njihove pozive odzvala tudi občina.
Mestni svetniki Mestne občine Maribor so župana Sašo Arsenoviča obvestili o zbiranju podpisov za organizacijo izredne seje mestnega sveta, na predlog predstavnikov civilne iniciative Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora.
Odločitev občine, da zapre Koroško cesto in Glavni trg za ves motorizirani promet, še namreč vedno buri duhove. Prav zato se je na spletu izoblikovala že omenjena iniciativa, ki je na spletni strani Peticija.online začela z zbiranjem podpisov za vnovično odprtje omenjenega predela mesta.
Namero je do tega trenutka podpisalo 380 posameznikov.
Arsenovič je civilni iniciativi šel naproti s točko na redni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor, kjer bi pobudniki iniciative lahko predstavili svoj pogled na zaprtje Koroške ceste za promet, vendar so se ti odločili, da bodo s pomočjo mestnih svetnikov zahtevali sklic izredne seje.
Vizija občine je, da v strogem centru ni motoriziranega prometa
Prav zaradi pobud civilne iniciative vodstvo Mestne občine Maribor znova poudarja, da je s svojo odločitvijo o spremembi prometnega režima strogo mestno jedro razbremenilo tranzitnega prometa in ga tako razporedilo na različne lokacije.
»Promet je pretočen, hkrati pa se je na Glavnem trgu in Koroški cesti odprl nov prostor, ki omogoča razvoj in predvsem povezavo dveh pomembnih življenjskih prostorov - Drave in Mestnega parka z zaledjem. Dolgoročna vizija vsekakor je, da v tem vmesnem prostoru ni motoriziranega prometa z izjemo intervencijskih, dostavnih in vozil stanovalcev,« pravijo na mariborski občini.
Pri tem vodstvo občine poudarja, da se vsekakor zavzemajo, da bodo prometu v centru mesta našli alternativo v trajnostni mobilnosti. Pri tem omenjajo večje število stojal za kolesa in motorna kolesa, projekt souporabe koles, ki bo zaživel spomladi, ureditev kolesarskih poti in zniževanju klančin, »car sharing«, ki v mestu deluje že nekaj let in tri električna vozila Maister, ki so namenjeni brezplačni uporabi občanov.
Z občine so danes poslali tudi fotografije simulacije delovanja mestnega potniškega prometa na skupnem prometnem prostoru, kar je vidno na zgornji sliki, ki je bil po obnovi zasnovan na Glavnem trgu in Koroški cesti.
»Na fotografijah je razvidno, da mestni avtobus s svojo velikostjo (zraven intervencijskih, dostavnih in vozil stanovalcev ter električnega minibusa Maister) ne sodi v skupni prometni prostor in na Glavnem trgu in Koroški cesti kazi podobo odprtega novega življenjskega prostora,« so navedli.
Preobremenjenost centra želi občina rešiti s tunelom
Več kot 12.000 avtomobilov dnevno na Koroški cesti se je preusmerilo in razpršilo na druge ceste, vključno s Koroškim mostom, žal pa tudi Lentom in Mladinsko ulico, kar si vodstvo Mestne občine Maribor prizadeva rešiti s tunelom na povezavi med Gosposvetsko cesto in Mlinsko ulico.
Občina je s projektom tunela pod mestnim jedrom apeliralo na Ministrstvo za infrastrukturo in ga z njimi trenutno usklajuje ter si prizadeva, da bi država tunel financirala po vzgledu obvoznic Bled, Škofja Loka in predora Markovec.
Glede prometa in življenjskega prostora v starem mestnem jedru je bilo v preteklosti veliko pomanjkljivosti, ki jih bo Mestna občina Maribor reševala z vizijo ureditve mestnega parterja vse od nabrežja reke Drave preko Glavnega trga in Koroške ceste, z vključenimi malimi uličicami, vse do Mestnega parka, ki bo letos dobil tudi prenovljeno promenado na 10.000 kvadratnih metrih.
»Na mestnem parterju v prihodnosti, ko bo pod mestnim jedrom tekel tunel, motoriziranega prometa, razen intervencijskih vozil, dostave in prometa za obveznosti stanovalcev, ne bo. Mestna občina Maribor bo zato kot druga največja slovenska občina še naprej skupaj z državo iskala rešitev za prepotrebno ureditev tranzitnega prometa v mestu,« še dodaja vodstvo občine.
