Marko Podgornik Verdev ni le podjetnik, direktor uspešnega podjetja Mikro+Polo, ampak je tudi večplastni človek. Njegova življenjska zgodba je polna preobratov, padcev in vzponov, ki jih na prvi pogled morda ne bi pričakovali od nekoga, ki vodi uspešno podjetje.
Njegova najnovejša knjiga ‘Govorim’, ki je napisana v sodelovanju z Davorinom Lenkom, je pogumna avtobiografska pripoved, kjer se ne skriva za poslovnimi uspehi, ampak razkriva svojo notranjo bitko z izgorelostjo, depresijo in lastno identiteto.
Ne boji se rušiti tabujev
V svetu, kjer se uspeh pogosto meri v številkah, dobičku in poslovnih strategijah, govori o nečem veliko globljem – o izgubljanju sebe v želji, da zadostiš pričakovanjem drugih, ter o pogumu, da odkrito spregovoriš o svojih najbolj ranljivih točkah.
Njegova zgodba je drugačna, saj postavlja osebno in človeško izkušnjo pred stroge poslovne okvire.
Ne boji se rušiti tabujev, naj gre za duševno zdravje ali za homoseksualnost, ki jo je dolgo skrival, preden je našel moč, da o tem javno spregovori.
»Slekel sem se do nagega«
Ni le voditelj v podjetju, je tudi voditelj v svojem življenju – sledi svoji resnici, pa čeprav ta pot ni vedno preprosta ali dobro sprejeta.
In prav to ga dela zanimivega sogovornika, ki ve, kaj pomeni spregovoriti z glasom, ki ga mnogi še vedno skrivajo.
Tako je še pred izidom njegove knjige Govorim, ki bo že čez nekaj dni izšla pri Beletrini, prišlo do poskusa cenzure, ki pa je bil po njegovih besedah neuspešen.
Pravi, da se je pisanja knjige poleg tega, da deli svojo zgodbo lotil tudi zato, da bo morda komu, ki je v podobni situaciji, kot je bil sam, malo lažje.
Tako je tudi v Mariborinfo podkastu brez zadržkov spregovoril o homoseksualnosti, boju z izgorelostjo, poslovnih izzivih, bivši ženi, odnosu z možem in svojih treh sinovih.
Kot pravi, se je v knjigi Govorim slekel do nagega, in da zdaj pa zanj res ni več tabu tem. Zato je prepričan, da bo knjiga iz njegovega življenja zagotovo odstranila nekaj ljudi, za kar se pa ne vznemirja preveč.
Odnos z možem opisuje kot, dinamičen in svoboden, kljub temu, da je mož kar nekaj let mlajši od njega, se staranja ne boji. Sicer odkrito priznava, da je redno v fitnesu in tu pa tam uporablja botoks.
»Starosti me res ni strah, tudi smrti me ni strah, ker sem pomirjen sam s sabo.«
Posel mora biti podrejen življenju
Kot človeka so ga definirale tako poslovne kot osebne izkušnje. Meni, da poslovnega in osebnega sveta ni možno popolnoma ločiti, »ker Marko je samo en, in nimaš dveh karakterjev, če pa imaš, pa enega igraš,« pravi.
Prepričan je, da mora posel biti podrejen življenju, in ne obratno. Da se mora posel prilagajati ljudem, »in s tem ne mislim, da bomo delali eno uro na teden.«
Kot ena najbolj prelomnih odločitev v poslovnem svetu, je bila, kot pravi, sprejeti mesto direktorja. Najtežje stvari so pa takrat, ko je treba delati velike reze v podjetju.
»Lani smo prvič v tridesetih letih končali s poslovno izgubo, kar me je osebno zelo prizadelo.«
Odzivi na njegov način vodenja podjetja pa tudi njegovega videza, so med mlajšimi podjetniki dobri, med starejšimi pa malo manj.
Pred leti se je soočal tudi z izkušnjo izgorelosti, ki je bila težka, in za katero si želi, da se nikoli več ne ponovi.
Bodi to, kar si
Ima tri sinove, na katere je izjemno ponosen, in za katere verjame, da sta jih z bivšo ženo vzgojila v preproste in skromne fante.
Uči jih, da si morajo stvari sami ustvariti, da ne obsojajo drugih, ampak jih sprejmejo, take, kot so, »in da si tudi sami upajo biti to, kar so.«
»Živeti po željah družbe vodi v nezadovoljstvo s samim s sabo, zato ti mora biti gladko vseeno, kar si kdorkoli o tebi misli.«