Snaga je uradno napovedala: »30. avgusta polagamo temelji kamen sortirnice.«
V podjetju Snaga so danes napovedali gradnjo sortirnice, saj so končno uredili in pripravili vso potrebno dokumentacijo, 21. junija pa naj bi postalo pravnomočno še okoljevarstveno dovoljenje. Tako je zaključena prva faza, ki je znašala 250 tisoč evrov in obsegala pridobitev potrebne dokumentacije.
Nova sortirnica bo za seboj potegnila 12,5 milijonov evrov, od tega 2,5 milijona zagotavlja Snaga, preostanek pa bo doprinesel kredit, namenjen financiranju projekta, odobrili pa ga bosta hišni banki Nova kreditna banka Maribor in pa Sparkasse.
Površina, kjer bo stala nova sortirnica, znaša 4500 kvadratnih metrov, načrtujejo pa 15 delovnih mest v tovarni za ravnanje odpadkov v eni izmeni (vendar načrtujejo več kot le eno). Sama sortirnica lahko predela 25 ton mešanih komunalnih odpadkov na uro, odvisno pa je, koliko izmen bo delalo.
Kako smo ločevali doslej?
Svetovalec poslovodstva Branko Kosi je posplošil tako, da »je že zdaj 100 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov odlaganih na odlagališče – kamorkoli že – nato pa načrtujemo, da bomo od tega dobili vsaj 50 odstotkov reciklatov. Nekje polovico lahke in polovico težke frakcije, kar pa ni zaključna faza, saj si jih želimo v naslednjih fazah še obdelati.«
Količina odpadkov v zadnjih letih narašča, ogromno pa je materiala, ki ga Snaga še ni uspela ločeno zajeti. Cilj je najti vsakemu materialu končno pot, kar pa brez tovarne in z ločenim zbiranjem ni možno. Samo 35 odstotkov zbrane mešane odpadne embalaže je reciklirane, ostalo je sežig ali odlaganje.
Kaj si lahko obetamo z novo sortirnico?
»Ta naprava pa bi skrajšala pot od komunalnega odpadka do neposredne prodaje v predelavo,« je poudaril Kosi. »Pomembno je, da Slovenija najde vse poti do končnih uporabnikov, vendar pa pri tem ne gre za mešane odpadke. Tudi mešana embalaža je še vedno mešana odpadna embalaža brez končnega odvzemnika, s tako napravo pa bomo prišli do končnega produkta,« je še pojasnil.
Odpadke, ki jih v Mariboru zberejo, zaradi manjke odlagališča prodajo, kar pa znaša 124 evrov na tono. S sortirnico tako načrtujejo, da bodo po dveh letih prišli na 95 evrov, vključno s kreditom.
Bo skepticizem dobil svoje odgovore?
Direktor Snage Cveto Žalik je poudaril, da je osnovni koncept ni dobiček, ampak dejstvo, da se s tem znižujejo cene storitev za uporabnike, vendar pa natančnega zneska še ne pozna. Tudi kupcev za reciklatov še nimajo, vendar Žalik meni, da zaradi prostega trga ne bo težav.
Mariborski župan Andrej Fištravec je pogrešal skeptike, ki so »bili prepričani, da projekt nima nobene prihodnosti in gre za misijo nemogoče«. Konec avgusta bo Snaga začela z gradnjo in s tem naj bi se pričel uresničevati »papirnat projekt krožnega gospodarstva v realnosti, s tem pa naj bi se odprla nova razvojna priložnost za širše gospodarstvo v mestu«.
Fištravec in ostali ciljajo na mnogo poslovnih priložnosti, na katere se že podjetje in Inštitut pripravljata v prihodnosti. Meni, da se bodo pridružile tudi druge občine, do sedaj pa so – »za boljše delovanje sortirnice« – podpisali določene sporazume z občino Šentilj in Ptuj.
Jože Leskovar iz podjetja Kostak d. d. pravi, da je za njimi že dve leti in pol projekiranja, v nadaljnje pa ocenjujejo, da bodo z deli nadaljevali po 15. avgustu, operativno pa bodo začeli izvajati dela v septembru. Leskovar upa, da bodo izničili birokratsko oziroma administrativno zamudo (pri pridobivanju dovoljenj) s tem, da bodo skrajšali roke izgradnje, zato si želijo napravo čimprej podati naprej v poskusno delovanje. Tako je kot zgled vzel tudi pet let staro sortirnico iz Krškega, ki naj bi do sedaj dobro delovala.
Žalik še dodaja, da bodo temeljni kamen za sortirnico položili 30. avgusta.
