V sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico so na Univerzi v Mariboru izvedli posvet Mladi in gospodarstvo, s katerim želijo prepoznati izzive, ki hromijo družbeni razvoj in izpostaviti možne rešitve v odnosu do vključevanja mladih v gospodarski razvoj.
Dogodek je bil namenjen študentom, diplomantom in širši akademski skupnosti, gospodarstvenikom, podjetnikom, a so govorniki ob povedanem pogrešali predvsem mlade.
Začetek sodelovanja treh akterjev
Roman Glaser, častni predsednik Štajerske gospodarske zbornice, posvet označuje za začetek sodelovanja treh akterjev - mladih, univerze in gospodarstva.
»Podporno okolje v Sloveniji je slabo, ker nimamo osnovnih organizacijskih sistemov, s katerimi bi izboljšali svoj položaj. Manjkajo pokrajine, več pa se morajo pogovarjati okrog produktivnosti v državi in branjenju blagovnih znamk.
Uspešnost in ekonomika podjetja sta odvisna tudi od tega, kako je pozicionirana blagovna znamka,« je izpostavil Glaser in dodal, da je mlade treba usmerjati in jim dati priložnost, hkrati pa upoštevati njihov drugačen način gledanja in življenja.
Kadre iščejo na fakultetah
Marko Bauman, vodja produktnega razvoja v Interi, je povedal, da težav s pridobivanjem kadra nimajo, tega so se strateško lotili že pred leti.
»Že več let sodelujemo s fakultetami, mlade ljudi skušamo preko prakse vpeljati v podjetje. Opažamo razlike med generacijami, seveda, zdaj bo kmalu prišla še alfa in to bodo izzivi. Odraščali so v digitalni pismenosti in to prinaša pomisleke, ki jih bomo reševali.
Velik poudarek dajemo dobremu vzdušju v okolju, tudi delu od doma. Pogrešamo pa vztrajnost in pogum,« je dejal Bauman.
Premalo potrpljenja
Tadej Gosak, direktor Marles hiše Maribor, ocenjuje, da je večina mladih energičnih in optimističnih, kljub izzivom v sodobnem svetu vidijo več priložnosti kot težav.
»Seveda jim manjka izkušenj, a si je treba vzeti čas in biti potrpežljiv z njimi. Opažamo tudi, da se spreminjajo tudi njihove navade. Vzgojen proces, ki se začne v družini, in nadaljuje v šolskem sistemu, ne omogoča mladim, da bi se razvijali v odgovorne osebe in prihajajo z napačnimi pričakovanji v gospodarske družbe.
Manjka jim potrpljenja in verjamejo, da se bo vse hipno zgodilo,« je še navedel, pa tudi, da je mladim družinsko življenje enako, če ne še bolj pomembno od dela v podjetju.
Prvi konkretni projekti
Marku Drobniču, predsedniku uprave Talum, je všeč, da so mladi ambiciozni in da znajo sanjati, imajo tudi visoka pričakovanja.
»Izziv je to združiti s cilji v gospodarski družbi in sistemu, kar pomeni oholost in okornost. Glavni izziv je gotovo to, kako to voljo in pričakovanja preleviti v to, da prinašajo korist podjetju,« je izpostavil.
Prepozno vključevanje v gospodarstvo
Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, ki pripravlja projekt mikrodokazil, s katerimi bi s podjetji vzpostavila sistem vseživljenjskega učenja, pa meni, da se mladi v gospodarstvo vključujejo prepozno.
To pa je naloga vertikale celotnega izobraževanja, ne le univerz.
»Ključen problem je, da mladi, ujeti v digitalne komunikacije, ne razvijajo svoje talente in se ne znajo odločiti, kam bi šli. Mi jih motiviramo tako, da jih vključujemo v znanstveno- raziskovalno delo že v začetku študija. Obstaja še veliko možnosti, da to vzpostavimo,« je povedal.