Mariborska univerza bo jeseni z več dogodki obeležila stoletnico rojstva prvega rektorja Vladimirja Bračiča.
V sodelovanju s Filatelistično zvezo Slovenije, Zvezo kulturnih društev, oddelkom za geografijo filozofske fakultete in občino Cirkulane bodo pripravili znanstveni simpozij, odprli razstavo in doprsni kip ter spominsko sobo v Cirkulanah.
V Cirkulanah 27. septembra 1919 rojeni zaslužni profesor Vladimir Bračič je leta 1975 postal prvi rektor Univerze v Mariboru. Kot je povedal aktualni rektor Zdravko Kačič, je bila njegova vloga pri nastanku in razvoju višjega in visokega šolstva v Mariboru neprecenljiva, svoj višek pa je dosegla z ustanovitvijo universe, poroča STA.
Dvorana rektorata bo dobila ime po Vladimirju Bračiču
V zahvalo za njegove zasluge bodo septembra ob dnevu univerze veliko dvorano rektorata preimenovali v Dvorano Vladimirja Bračiča, v univerzitetni knjižnici okroglo mizo o Mariboru kot univerzitetnem mestu, v Cirkulanah pa bodo v njegovi rojstni hiši, po besedah županje Antonije Žumbar poimenovani Rajherjeva hiša, odprli še spominsko hišo.
Bračičev sin Bojan, sicer podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije, je napovedal izid osebne znamke, potem ko so na Pošti Slovenije zavrnili njihov predlog za izdajo znamke, predsednik Zveze kulturnih društev Franci Pivec pa je omenil pobudo mestni občini, da del Koroške ceste, ob kateri stojijo kar tri fakultete in druge univerzitetne ustanove, poimenujejo po nekdanjem rektorju, poroča STA.
Geografska znanstvena monografija o Halozah
Oddelek za geografijo na mariborski filozofski fakulteti bo po besedah predstojnika Igorja Žiberne oktobra izdal geografsko znanstveno monografijo o Halozah, ob tej priložnosti pa bodo gostili tudi znanstveni simpozij, na katerem bodo avtorji monografije predstavili svoje dosežke in ugotovitve.
Bračič poučeval na različnih stopnjah izobraževanja
Vladimir Bračič je poučeval na različnih stopnjah izobraževanja. V akademskih krogih ga cenijo kot geografa, ki je bil poleg številnih življenjskih nalog in funkcij ves čas predan raziskovanju in pedagoškemu delu. Temeljno področje njegove raziskovalne dejavnosti je bila družbena geografija, še posebej problematika manj razvitih območij severovzhodne Slovenije.
Za razvoj znanstvene misli in krepitev narodne zavesti v tem delu Slovenije je imel odločilen pomen Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je po več kot dveh desetletjih neizhajanja znova obudil prav Bračič in bil med leti 1985 in 1992 njegov glavni in odgovorni urednik, poroča STA.
Ob tem je vzpodbujal tudi ustanavljanje Kulturno umetniškega društva Študent Maribor, študentskega lista Katedra in drugih oblik kulturne dejavnosti študentov. Bil je sopotnik kulture in ljubitelj umetnosti ter podpornik organiziranih likovnih kolonij. Kot poznavalec odrske umetnosti je bil od leta 1970 dolgoletni član organov Borštnikovega srečanja.
Član slovenske vlade in nosilec številnih odlikovanj
Bračič je bil tudi član slovenske vlade, trikrat ljudski poslanec in nosilec številnih odlikovanj in družbenih priznanj, med njimi Žagarjeve nagrade za pedagoško delo, zlatih plaket obeh osrednjih slovenskih univerz, med drugim je prejel zlati grb mesta Maribor in leta 1979 tudi visoko madžarsko odlikovanje.
Prvi mariborski rektor, ki je umrl leta 1996, je bil dvakrat tudi dekan pedagoške akademije in tri mandate predsednik Združenja visokošolskih zavodov Maribor. S svojim ustvarjalnim in organizacijskim delom v šolstvu, kulturi, politiki, znanosti in v javnem življenju je po besedah sedanjega rektorja Kačiča dosegal visoke standarde, zvest pa je ostal tudi svojemu rodnemu kraju, še poroča STA.
