Vlada v Sloveniji načrtuje ponovni ostrel volkov in medvedov, čeprav je njihovo število že sedaj izjemno nizko.
Ne le volkovi in medvedi, tudi risi in druge divje mačke so nekdaj kraljevale na Pohorju. Žal so jih v 19. stoletju skoraj vse iztrebili, a semkaj se ponovno vračajo rjavi medvedi, četudi na območje Pohorja le slučajno zaidejo. Tudi po preostali Sloveniji se veča število divjih zveri, žal pa jim grozi ponovni odstrel. Vlada v letu 2017 namreč načrtuje odstrel oziroma odvzem 10 volkov in kar 113 rjavih medvedov od celotne populacije 450 do 500 osebkov.
Deset volkov od petdesetih za odstrel
Pred kratkim se je na spletu pojavila peticija proti nadaljnjim pobojem volkov, v kateri so doslej zbrali že dobrih 26 tisoč podpisov ljudi s celega sveta. Vlada v letu 2017 namreč namerava odstreliti deset volkov, čeprav jih na območju celotne Slovenije živi le petdeset. Avtor peticije razlog v nepotrebnih odstrelih vidi v močnih lovskih lobijih, ki da imajo izdaten vpliv na državo. Četudi je slednja seznanjena z raziskavami, ki ne odkrivajo pozitivnih efektov v odstrelih volkov, nadaljuje s svojo agendo umika živali iz njihovega naravnega okolja.
Sodeč po izsledkih znanstvene raziskave »Učinkovitost odstrela volkov«, ki je potekala v okrilju raziskovalcev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije v okviru projekta Slowolf, odstrel volkov namreč nima nobenih pozitivnih učinkov pri preprečevanju škode.
»Učinkov odstrela ni bilo zaslediti niti pri primerjavi najbolj ekstremnih let. Na primer, po največjem odstrelu volkov leta 2006 se škode niso zmanjšale, ampak celo narastle, medtem ko so se škode po letu 2008, ko odstrela volkov ni bilo, nekoliko zmanjšale,« v obvestilu za medije pišejo o rezultatih raziskave.
Razlog v navidez protislovnih izsledkih raziskave leži v zakonitostih socialnega sistema volkov. Ker se mnoge dominantne osebke odstreli, jih v tropu nadomestijo mlajši in za lov manj izkušeni volkovi. Slednji se torej raje kot lova za divjadjo poslužujejo poboja slabo zaščitene domače drobnice, ki je ni treba loviti.
Divje zveri živele tudi na Pohorju
Rjavega medveda so na Pohorju iztrebili v prvi polovici 19. stoletja, volka, risa in divje mačke pa okoli leta 1860. Četudi so divje zveri tedaj odstrelili zaradi škode, ki so jo prinesle človeku, ki je posegal v njihovo okolje, se lov še vedno nadaljuje, očitno pa je rezerviran tudi za posebne lovske goste. Vsaj tako pišejo v Zavodu za gozdove Slovenije:
»V skladu s posebno odločbo, ki jo lahko izda pristojno ministrstvo, je lovskim gostom mogoče ponuditi tudi lov na rjavega medveda in volka, ki sta sicer zavarovani živalski vrsti.«
Volkovi in medvedi nevarni človeku ali obratno?
Glede na izjemno zmanjšanje števila divjih zveri na Pohorju in po preostali Sloveniji se človek mora vprašati, kdo je komu pravzaprav nevaren. Je potrebna kazen za medvedko, ki pred radovedneži varuje mladičke, res lahko le smrt? Navsezadnje smo bili mi tisti, ki smo se pričeli naseljevati v njihov dom in jih potem ožigosali nevarne za našega. To nam je dalo pravico, da smo jih skorajda povsem iztrebili. Posledice so več kot očitne.
Rastlinojedci se močno namnožijo
Rise pesti genska neraznolikost, saj so naknadno zaradi iztrebljanja na Kočevsko iz tujine prenesli le 6 risov, ki so tvorili današnjo populacijo zgolj 15 ali 20 osebkov. Tudi iztrebljanje volkov je imelo močno negativne posledice na ekosistem. Volkovi so nekoč opravljali delo lovcev, namreč plenili so večje rastlinojedce, ki se tako niso mogli preveč razmnožiti. V okolju brez volkov se rastlinojedci močno razmnožijo in z objedanjem prizadenejo vegetacijo. Ob močnem deževju so zaradi drastičnega pomanjkanja vegetacije možne celo poplave. Po nekaterih raziskavah volkovi v primerjavi z lovci poskrbijo za učinkovitejšo odstranitev bolnih, shiranih in ostarelih živali. Imajo pa tudi izjemno pozitivne posledice na vegetacijo – v narodnem parku Yellowstone so po ponovnem načrtnem naseljevanju volkov opazili ponovno vračanje drevesnih vrst, ki so med odsotnostjo volkov popolnoma izginile.
