Dober namen se lahko slabo konča, pravijo v mariborski občini.
Nove tablice ob ribnikih v Mestnem parku, na Slomškovem trgu in ob Dravi opozarjajo na to, da hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah ni dovoljeno, sporočajo iz mariborske občine.
Prostoživeče živali, kot so labodi, golobi, ribe, veverice, ježi in druge, si svojo najljubšo hrano poiščejo same v naravi, tudi v mestu. Z odmetavanjem odpadne hrane v parkih, na trgih, obrežju Drave in drugih javnih površinah prispevamo k povečanju števila tistih živali, ki jih je že tako veliko – predvsem podgan in sivih vran.
Tako se dober namen lahko slabo konča.
V skrajnem primeru bo treba park ali trg zapreti in izvesti deratizacijo.
Kaj pa ptice selivke?
Prostoživečih živali ne hranimo iz več razlogov.
Živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, odpadna hrana pa tudi ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil.
Nadalje, zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni, preveč se razmnožijo, povečata se tekmovalnost in stres, prihaja pa tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje neugodni pogoji.
Ptice tudi v zimskih mesecih niso povsem odvisne od hrane, ki jo nastavljajo ljudje. Ptice pevke lahko hranimo na domačem vrtu ali balkonu, in sicer s semeni (najprimernejša so sončnična), nesoljenimi oreščki in jabolki.
