Zaradi odpuščanja izkušenih novinarjev, ukinjanja prilog in napovedi večjega nadzora so danes pred javnost stopili novinarji Večera. Njihovo sporočilo je jasno: ogrožena ni le njihova redakcija, temveč sam obstoj neodvisnega lokalnega novinarstva.
V začetku tedna je slovensko novinarstvo pretresla vest o novih odpuščanjih na Večeru, enem zadnjih resnih regionalnih časopisov v Sloveniji.
V torek, 25. marca, so namreč iz uredništva odpustili štiri novinarje – med njimi dolgoletnega urednika in avtorja sobotne priloge V Soboto Roka Kajzerja, izkušenega športnega novinarja Zorana Mijatovića, novinarko Jasmino Detela in urednika Borisa Jauševca.
Odpuščanja po besedah zaposlenih niso prvi znak krčenja uredništva. Že dlje časa se opozarjajo na tako imenovane »mehke odhode«, kjer novinarje potiskajo v predčasne upokojitve ali jih ob nejasnih pogojih spodbujajo k odhodu, brez njihovega nadomeščanja.
Zunanjepolitična redakcija, na primer, je postala »enoosebna«. Hkrati je bilo ukinjeno samostojno uredništvo sobotne priloge V Soboto, ki je veljala za enega najbolj prepoznavnih in vsebinsko najmočnejših delov časopisa. Prav tam so izhajali poglobljeni intervjuji, raziskovalne reportaže in analitične vsebine.
Zaradi vsega navedenega je danes pred nekdanjo stavbo časnika Večer na Trgu Leona Štuklja v Mariboru potekala izjava za javnost, na katerih so spregovorili Večerovi novinarji, sindikalni predstavniki in podporniki iz širšega medijskega prostora.
Njihovo sporočilo je enotno: ne gre le za kadrovsko odločitev, temveč politično in družbeno pomemben trenutek, ki posega v samo srž demokratičnega javnega obveščanja.
Novinarji, ki na Večeru ostajajo, poudarjajo, da ne želijo obupati – a za kakovostno novinarstvo potrebujejo podporo javnosti in razumevanje odgovornosti, ki jo imajo mediji do skupnosti.
»Rezanje v živo tkivo novinarstva«
Pred mikrofon je kot prva stopila predsednica Večerovega aktiva novinarjev Jana Juvan, ki je izpostavila, da odpuščanja na Večeru niso prizadela le novinarjev, temveč tudi produkcijsko ekipo, med drugim lektorat.
»Ne nadomeščanje odhodov, prehitro 'kvazi' upokojevanje, rezanje v živo tkivo novinarstva z odpuščanjem tistih izkušenih, tistih na vrhuncu kariere. Ukinjanje redakcije sobotne priloge, ki velja v novinarstvu za elitno, za tisto, ki jo kritični bralci najbolj cenijo,« je trenutno situacijo na Večeru orisala Juvan.
Spomnila je na konkretne primere, ki po njenem kažejo na absurdnost trenutnih razmer: »Skoraj ironično je, da je štiri včerajšnje športne strani napisal Zoran Mijatović, avtorsko v celoti. Zdajle bi moral biti na poti v Planico, na teren. Še v petek so mu rezervirali prenočišče, potem pa so ga v ponedeljek odpustili.«
Poudarila je tudi, da gre danes v tisk nova številka sobotne priloge v Soboto, ki jo je že prejšnji teden vsebinsko pripravil novinar Rok Kajzer, nato opravil še nedeljsko dežurstvo, v ponedeljek pa so ga potem prav tako odpustili.
Kljub ogorčenju in pozivom bralcev k odjavi časopisa Juvan poudarja, da to ne bi prineslo rešitve.
»Res bi bilo to močno sporočilo, ampak bi v resnici vsem tistim, ki vztrajamo in se še borimo za kakovostno novinarstvo, dodatno škodilo. Prepričani smo namreč, da Maribor potrebuje vsaj en resni tiskani medij. To pa lahko imamo samo s podporo bralcev. Medij, ki lokalni oblasti gleda pod prste in ki na plan prinaša zgodbe iz našega okolja.«
Kritični tudi sindikati in novinarske organizacije
V podporo Večerovim novinarjem je javno spregovorila tudi Mojca Zabukovec v imenu Sindikata novinarjev Slovenije. Povedala je, da je aktualni direktor Miha Klančar ob prevzemu obljubljal vlaganja v razvoj. Vendar se je število zaposlenih s 94 zmanjšalo na 64, število strani se je stanjšalo, časopis pa se je medtem podražil.
Spomnila je tudi na dejstvo, da so uredništvo časnika preselili v prostore v lasti mariborskega župana, pred prevzemom pa so ukinili kolektivno pogodbo. Zdaj pa direktor celo napoveduje, da bo opravljal tudi funkcijo glavnega urednika.
»Na eni od nedavnih sej sveta delavcev je napovedal, da je treba okrepiti nadzor nad vsebino. Da je treba vzpostaviti novo uredniško politiko,« je povedala Zabukovec in opozorila, da gre za resen poseg v uredniško avtonomijo neodvisnega časopisa.
Opozorila je, da trenutna situacija terja širši premislek o tem, ali je kakovostno novinarstvo sploh mogoče v sistemu zasebnih gospodarskih družb, kjer je edini cilj dobiček. »Če želimo kot družba biti demokratična, brez novinarstva ne bo šlo,« je zaključila.
Pozivi k sistemski zaščiti medijev in solidarnosti
Na Trgu Leona Štuklja je med drugim spregovorila tudi Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Opozorila je, da bi morala država ustvarjati takšen zakonodajni in finančni okvir, ki bi preprečeval izčrpavanje medijev.
»Mediji morajo imeti možnost, da zaposlujejo kakovostne, usposobljene novinarje in da izpolnjujejo svoje poslanstvo. Če bo ves kapital končal v zasebnih rokah, bo javni interes izgubljen,« je poudarila Vuk.
Dogodek so z javnimi govori podprli tudi številni Večerovi novinarji, med njimi Branka Bezjak, Marko Kovačević in Petra Lesjak Tušek, dolgoletna novinarka in nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije. S svojo prisotnostjo je podporo izrazila tudi predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever.
Zaključili so z odločno mislijo, da je zdaj čas za solidarnost in povezovanje – znotraj novinarske skupnosti in z javnostjo. Po besedah zbranih lahko le skupaj obranimo novinarski poklic pred razgradnjo in ohranimo prostor za verodostojno, poglobljeno in neodvisno poročanje. Maribor in širša družba si namreč zaslužita medije, ki si upajo spraševati, razkrivati in nadzorovati oblast.
