Ob 180. obletnici odprtja železniške proge Gradec–Celje se Maribor spominja dveh parnih lokomotiv, ki sta leta 1846 v mesto pripeljali prvi vlak in po mnenju nekaterih zaznamovali njegov razvoj v drugo največje slovensko mesto.
Letos mineva 180 let od odprtja železniške proge Gradec - Celje, prve železniške proge po slovenskem ozemlju. Ob tej obletnici se velja spomniti tudi dveh parnih lokomotiv proizvajalca Haswell, ki sta 2. junija 1846 v Maribor pripeljali prvi vlak.
To sta bili lokomotivi »Aussee« in »Drau«, ki sta nosili oznaki Južne železnice SüdBahn SB 833 in SB 867.
Lokomotiva »Aussee« med najzgodnejšimi v tem delu Evrope
Parno lokomotivo »Aussee« je podjetje Haswell izdelalo leta 1845, le 20 let po nastanku znamenite angleške lokomotive »Locomotion No. 1«, ki velja za prvo parno lokomotivo za javni prevoz potnikov, pravi Albin Gradišnik iz amaterske vremenske postaje Gradišnik v Krčevini pri Vurbergu, ki pozna veliko zgodovinskih dejstev.
Lokomotiva »Aussee« je nosila tovarniško številko 32 in je bila tipa 2A.
Kot navajajo podatki muzeja Južne železnice, so bile lokomotive tega tipa sposobne vleči potniške vlake do 115 ton in tovorne vlake do 165 ton na naklonih osem promilov.
»Drau« oziroma »Drava« kot novejši tip lokomotive
Tudi lokomotivo »Drau« oziroma po slovensko »Drava« je leta 1845 izdelalo podjetje Haswell. Šlo je za nekoliko novejši tip 2B s tovarniško številko 36. Na Južni železnici je nosila oznako SB 867.
Po podatkih muzeja Südbahn Museum je podjetje Haswell v tistem obdobju razvijalo zmogljivejše lokomotive zaradi zahtevnih vzponov in prog v Mürzski dolini.
Prihod vlaka je spremenil razvoj Maribora
Ob 150-letnici odprtja proge Gradec–Celje je Pošta Slovenije leta 1996 izdala tudi priložnostno znamko z motivom lokomotive »Aussee«.
Zanimivo je tudi, da je Maribor prvi vlak dobil že leta 1846, medtem ko je vlak na Ptuj pripeljal šele 14 let kasneje, leta 1860.
Nekateri avtorji prav prihod železnice v Maribor povezujejo z njegovim hitrejšim gospodarskim razvojem in dejstvom, da je danes drugo največje slovensko mesto, še pravi Gradišnik.
V muzeju Južne železnice med drugim poudarjajo, da je bila železniška povezava med Gradcem in Celjem eden ključnih infrastrukturnih projektov tistega časa.
