Predsednik Popotniškega združenja Slovenije, pojasnjuje, kako si lahko slovenski državljani, ujeti v Dubaju, Dohi ali Abu Dhabiju, sami organizirajo povratek v domovino, a opozarja, da gre za samoplačniško odločitev.
Ob negotovosti in zapletih na letališčih v Združenih arabskih emiratih in Katarju je Mariborčan Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije, ki ima status delovanja v javnem interesu na področju razvoja turizma, pripravil konkretne napotke za vse, ki razmišljajo o samostojni organizaciji povratka v Slovenijo.
Kot poudarja, je treba že na začetku vedeti: takšna odločitev pomeni samoplačniško organizacijo poti.
»Vsako dejanje, ki ni usklajeno s turistično agencijo ali letalsko družbo, je samoplačniško, kar pomeni, da vam stroškov niso dolžni povrniti,« opozarja Jurišič.
Nasvet je zato namenjen predvsem tistim, ki jim negotovost predstavlja večji izziv kot dodatni stroški, ki nastanejo ob tako imenovani samoevakuaciji iz Dubaja, Dohe ali Abu Dhabija.
Katera letališča še delujejo?
Čeprav letališča v zalivu skoraj ne delujejo, Jurišič opozarja, da v neposredni bližini obstajajo alternative.
Po stanju na dan 4. marca 2026 ob 12. uri delujejo:
- letališče v Muscatu (Oman), v omejenem obsegu,
- več letališč v Savdski Arabiji, ki meji tako na Katar kot na Združene arabske emirate.
Trije ključni koraki za 'samoevakuacijo'
Za povratek prek Savdske Arabije je treba urediti tri stvari:
- vstopni vizum za Savdsko Arabijo,
- cestni prevoz do letališča (na primer Riad ali Dammam),
- letalsko vozovnico do Slovenije ali bližnje evropske države.
Savdski vizum: približno 120 evrov
Vizum je mogoče urediti prek spleta na uradni strani: https://visa.visitsaudi.com/.
Po dostopnih informacijah ga je mogoče pridobiti tudi na meji, vendar spletni zapisi to možnost odsvetujejo zaradi daljšega čakanja in možnosti zapletov.
Ob pravilno vnesenih podatkih je vizum običajno odobren v nekaj minutah do pol ure, v primeru dodatnih preverjanj pa lahko postopek traja do 48 ur.
Cena znaša približno 120 evrov (izražena v savdskih rialih) in vključuje zdravstveno zavarovanje. Vizum velja eno leto ter omogoča neomejeno število vstopov v skupnem trajanju do 90 dni. Krajši ali enkratni vizumi žal niso na voljo.
Prevoz do Riada: od 100 do 500 evrov
Najudobnejša možnost je zasebni prevoz.
Cena celotnega vozila:
- približno 500 evrov iz Dubaja, Abu Dhabija ali Dohe,
- čas potovanja iz Dohe do Riada: približno sedem ur,
- iz Abu Dhabija: približno deset ur,
- iz Dubaja: približno enajst ur.
Na trajanje vpliva tudi čakanje na meji.
Če potniki najdejo ustrezen let iz Dammama, je pot krajša za približno tri ure.
Cenejša alternativa je kombinacija javnega in zasebnega prevoza, kjer strošek lahko pade pod 100 evrov, vendar je pot bolj zapletena in daljša.
Letalske vozovnice že od 113 evrov
Pri nakupu letalske vozovnice Jurišič opozarja na posebno previdnost.
»Nujno je preveriti, na katerem letališču je prestop, saj so v prodaji tudi vozovnice prek letališč, kjer so slovenski državljani obtičali,« opozarja.
Po podatkih portalov za prodajo vozovnic (stanje 4. marca 2026 okoli 12. ure) so bile na voljo naslednje možnosti:
- marca iz Riada do Ljubljane (prek Istanbula) za manj kot 400 evrov,
- marca do Milana (prek Tbilisija) za manj kot 200 evrov,
- marca do Bergama (prek Istanbula) za 113 evrov.
Cene se dinamično spreminjajo, prav tako je treba preveriti vključeno prtljago.
Koliko stane povratek štiričlanske družine?
Jurišič ocenjuje, da bi štiričlanska družina za povratek do Ljubljane v naslednjih enem do treh dneh odštela med 2500 in 3000 evrov.
Če bi leteli v Milano 8. marca, bi strošek znašal približno 2000 evrov. Če bi počakali do 10. marca in leteli v Bergamo, pa približno 1500 evrov.
Odločitev je individualna
Jurišič poudarja, da gre za osebno odločitev.
»Vsako urejanje v lastni režiji pomeni, da teh dodatnih stroškov, razen ob izrecnem predhodnem dogovoru, ne boste dobili povrnjenih od turistične agencije ali letalske družbe,« opozarja.
Po njegovih besedah si lahko slovenski državljani, ki želijo biti doma čim prej, povratek organizirajo sami, a morajo prevzeti finančno odgovornost.
