Ste vedeli, da je med vami ogromno potomcev starih Keltov, divjih rdečelasih bojevnikov, ki so se odevali v zlato, svoje zaklade pa zakopavali s trupli?
A kdaj pomislite na daljno zgodovino Maribora in preostale Štajerske? Se vprašate o izvoru vašega priimka, svelte polti, morda tudi rdečih las? Vse to so seboj na območje današnje Štajerske v začetku četrtega stoletja pred našim štetjem prinesli starodavni Kelti. V osnovni šoli so vas verjetno poučili le to da so na našem območju živeli Kelti (kot tudi druga plemena) in da so izumili plug, kaj več pa vam verjetno niso razložili. A to starodavno ljudstvo, katerega jezik in nekatere navade so se ohranile le še v Sloveniji in britanskih deželah, je bilo vse prej kot povprečno. Pomemben je zlasti podatek, da je bila prva država Slovencev, to je Karantanija, v bistvu država Keltov – v njihovem jeziku beseda 'Karantanija' pomeni gorato deželo.
V Mariboru več krajev keltskega izvora
V kroniki Časopisa za slovensko krajevno zgodovino pišejo, da je bilo utrjeno gradišče Keltov na območju Poštele, to je pol kilometra visokega pohorskega obronka med Radvanjem in Razvanjem. Zato na tem območju še danes stoji Keltska ulica. Keltske grobove so našli tudi v Bresternici in na Pobrežju – na slednjem so našli celo značilni keltski meč in sulično ost. Znana keltska pot je tudi na območju Sladkega vrha. Domačini pravijo, da na tamkajšnji Rajšpovi gomili straši, saj je davno nazaj tam živela strašna čarovnica. Sicer pa oglede po keltski poti, ki velja za energetsko zdravilno, vodi tudi šentiljsko turistično društvo Kelt.
Ste naslednik Keltov?
To lahko zlahka preverite tudi sami. Mnogo Slovencev še danes nosi starokeltske priimke. Jurij Titl v svoji knjigi Kelti in Slovenci piše, da je po nepopolnih podatkih v Sloveniji 9967 oseb s prvotnimi keltskimi priimki in 35.040 oseb z delno spremenjenimi.
Od vseh prednikov so pustili najmočnejši pečat v naši kulturi
Praznovanje prvega maja in postavljanje mlaja zagotovo ni pogruntavščina moderne dobe. Od njih smo prevzeli tudi prav čaroben praznik, ki pride na noč, ko se v zraku najbolj vidijo kresnice, govora je seveda o kresni noči. Tudi kresovanje smo prevzeli od svojih prapra (in še mnogo nadaljnjih –pra) dedov. Ne pozabimo še na praznih dneva mrtvih oziroma noči čarovnic – gre za dva praznika istih korenin, in sicer samhaina, kakor so mu rekli Kelti. Tudi pust naj bi prevzeli od njih, saj je bilo za kelte značilno maskiranje v živali in pošasti.
Druidi v svetih gozdovih
Titl Kelte označuje z visoko razvito kulturo, nikakor pa niso veljali za barbare. Poznali so že demokracijo, oboževali so zlato, ženske so bile popolnoma enakopravne moškim. Poznali so še več kot 400 bogov in častili sveta drevesa. Gozdovi so bili zanje sveti kraj, zato imajo gozdovi v bližini njihovih naselbin še danes posebno energijo. Njihovi svečeniki druidi bi naj tam opravljali posebne obrede, kakršne so izvajali onstran morja, v Stonehengu. Belo omelo, ki pri danes velja za škodljivca na hrastih, je bilo zanje darilo bogov. Imeli so tudi svoj koledar, zlasti pa preseneča njihov lunarno sončni koledar, ki je še bolj natančen od rimskega. Imeli so svetlo polt, mogočna mišičasta telesa, pogosto tudi oranžne lase. Za Hitlerja so bili del arijske rase.
Zanimivosti o Keltih:
-
Ne izvirajo iz Britanije, pač pa so prvotno bivali severno od Alp ter v delu zahodne Evrope (Bavarska, Češka).
-
Poleg Britanije smo edina evropska država, kjer so se ohranili običaji starih Keltov.
-
Kelti so bili izredno bogati, kitili so se z zlatom. Po enih teorijah naj bi jih prav zato pozneje napadel grozno zadolžen Julij Cezar.
-
Bili so izredno urejeni in čisti. Da bi prestrašili morebitne sovražnike, so nekateri nosili celo irokeze.
-
Bili so odlični bojevniki in eno prvih plemen, ki je uporabljalo železo. Ženske bojevnice so bile nekaj normalnega.
-
Bajke o čarodeju Merlinu (keltskemu druidu), kralju Arturju in okrogli mizi izvirajo iz keltske kulture.
-
Tudi Slovenci imamo svoj Stonehenge (tako imenovan slovenski Stoneghenge), nahaja se v Krnu. Gre za štiri kamne v sredini megalitskega kroga, ki so poravnani po smereh neba sever-jug-vzhod-zahod, na dan zimskega solsticija posije prvi sončni žarek točno v središče kroga.
