Govorili smo s prostovoljkama Sabino in Galino, ki skupaj z drugimi vsak dan skrbita za invalidnega laboda Olija. Večino časa ta počiva na desnem bregu Drave, ob Splavarski brvi, kjer ima svoj miren kotiček.
Mariborčani že dolga leta pred mestnim vrvežem zbežijo na Lent, kjer svoj vsakdanji tempo umirijo ob pogledu na labode.
Med Titovim mostom in Mariborskim otokom jih trenutno plava več kot 60, največ navdušenja pa vzbujajo prikupni labodji mladiči.
Med njimi je tudi Oli, ki pa ga v vodi opazimo redko. Zaradi kot oreh velikih izrastkov na plavutih zelo težko hodi in se za 'odpravo' do reke včasih odloči le enkrat na dan.
Srčnost prostovoljcev
Večino časa preživi ob Splavarski brvi in opazuje okolico. A kljub težavam ni sam – zanj vsakodnevno skrbi okoli deset prostovoljcev, ki so v njem prepoznali več kot le poškodovano ptico.
Prinašajo mu svežo vodo, hrano in mu poleg družbe nudijo tudi zaščito pred mimoidočimi, ki žal niso vedno obzirni.
Skrb organizirana preko Facebooka
Prostovoljci so oblikovali urnik, po katerem si razdelijo čas za nego in nadzor.
»Na Facebooku imamo skupino, kjer se sproti dogovarjamo glede terminov. Menjujemo mu vodo in prinašamo hrano. Veseli smo, ko ga na nabrežju ne najdemo, saj to pomeni, da se je odločil iti v vodo,« pove Sabina.
Prikupen in pomoči hvaležen labod je imel nekaj časa tudi družbo. Ob njem je ždel Vili, ki je imel poškodovano perut. Dolge dneve sta preživljala skupaj ob reki, a Vilijevo zdravstveno stanje se je sčasoma poslabšalo in so ga morali uspavati. Oli je ostal sam.
»Lepota bo rešila svet«
Med prostovoljci je tudi Rusinja Galina, ki se je pred štirimi leti preselila v Maribor. V tihih, belih pticah je našla svoj notranji mir.
»Ko sem prišla v Maribor, sem bila vesela, da bom živela s svojo družino, a sem bila včasih žalostna brez starih prijateljev. V takšnih trenutkih sem se odpravila na Lent, kjer sem opazovala labode, se pomirila in razvedrila,« pravi.
Navdihuje jo misel iz romana Idiot Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, da bo lepota rešila svet.
»Po mojem mnenju je lepota v Mariboru zdaj v nevarnosti. Labodi so eden od simbolov mesta – zato jih moramo zaščititi. Kaj bomo zapustili prihodnjim generacijam, če bomo z naravo ravnali brezobzirno?«
Kako se pravilno vesti do labodov?
Veliko mimoidočih se sprašuje, zakaj se labodi ne preselijo drugam, kjer bi njihov mir motilo manj ljudi. Gre za zelo teritorialne živali, ki živijo v manjših skupinah, ki si med sabo ne pustijo blizu, včasih pride tudi do spopadov.
Sabina in Galina opozarjata tudi na neprimerno prehranjevanje:
»Labodom ne smemo dajati kruha, ta jim škodi. Veseli pa bodo koruze, solate, trave in različnih semen,« pojasnita in pohvalita občana Franca Jeseneka, ki labodom vsak dan prinese pokošeno travo.
Občane še nagovarjata, da imajo pse na povodcu, da v labode ne drezajo, ne kričijo in vanje ne mečejo kamenja. Zveni neverjetno, a prostovoljci so bili že večkrat priča neprimernemu vedenju – nekdo je Olija celo pljunil.
Problem predstavljajo tudi vodni skuterji, ki lahko po pravilih plujejo med dvoetažnim in Titovim mostom, a tega marsikdo ne upošteva. Policija pa je bila po besedah prostovoljk za zdaj neučinkovita.
Neugodne razmere kot posledica prenove Lenta
Pred prenovo Lenta so labodi imeli na voljo več travnatih površin, kamor so se lahko umaknili pred soncem in ljudmi. Zdaj jih je nadomestila betonska plaža, ki zanje ni primerna in jim otežuje dostop do nabrežja. Posledica ležanja na betonu so tudi Olijevi žulji, zaradi katerih zdaj trpi.
»Če se razmere ne izboljšajo, lahko v prihodnosti pričakujemo še več takšnih primerov, kot je Oli,« opozarjata Sabina in Galina.
Ob tem nagovarjata predstavnike Mestne občine Maribor, ki imajo po njunem mnenju za labode premalo posluha:
»Želimo, da bi na občini izpolnili obljube in dokončali nasip ob plaži, ki bi labodom omogočil lažji dostop in prostor za počitek. Ko pride do promocije mesta, so labodi vedno v ospredju, a če bo šlo tako naprej, jih morda kmalu več ne bo.«
Načrtovan tudi obisk veterinarja
Prostovoljci so v rednem stiku z veterinarsko ambulanto. V načrtu je, da bo Oli čez zimo odšel v azil, kjer bi mu oskrbeli poškodovane podplate.
Gre za dolgotrajen in zahteven proces, imel bo povite noge in nekaj časa ne bo smel v vodo.
»Držimo pesti, da doktor obdrži azil, saj od države ne prejema nobene podpore in je seveda shajanje težje.« zaključita prostovoljki.
