Topinambur - super živilo, ki uspeva tudi pri nas

Gomolje lahko kuhamo, pečemo, cvremo, dušimo, sušimo ali uživamo surove. Po okusu nas spominjajo na lešnike oziroma orehe.

Glavni ogljikov hidrat v topinamburju je inulin, ki mu daje tudi sladkast okus.

Je tudi gomolj z veliko zdravilnimi učinki in koristnimi mikrohranili. Hkrati pa je izjemno invazivna rastlina, ki se brez nadzora nekontrolirano razrašča.

Kako pripraviti topinambur?

Topinambur lahko pripravimo na različne načine. Lahko ga kuhamo, pečemo, cvremo, dušimo, sušimo ali uživamo surovega.

Po okusu nas spominja na lešnike oziroma orehe in je prijetnega sladkastega okusa.

Surov gomolj topinamburje je zelo hrustljav in sočen, ter ima blag okus po lešnikih oziroma orehih. Odličen je za različne solate, saj se dobro prilega ostali zelenjavi. Surov topinambur lahko uživajo tudi sladkorni bolniki.

Mladi, zdrobljeni listi se jedo kuhani. S cvetovi lahko okrasimo. Zelo mladi poganjki so hrustljavi, sočni in aromatični. Indijanci so žvečili spodnji del stebla kot žvečilni gumi.

Kuhan, dušen ali pečen topinambur je sočnejši od krompirja in tudi rahlejši vendar nekoliko osladen. V Franciji nadomeščajo krompir s prilogo iz topinamburja.

V Moldaviji uporabljajo topinamburjevo moko pri peki kruha. V Rusiji ga sušijo in tako ohranjajo njegovo hranilno vrednost. Uporaben je tudi pri izdelavi slaščic, vina, žganja (Lorch in Borbel liker) in pridobivanju etanola in sladkorja.

Sušeni gomolji vsebujejo največ vitaminov in mineralov. Iz njih pripravljajo različne izdelke.

•    Glavna naloga listov je preprečevanje in zdravljenje bolezni prebavil.

•    Cvetovi krepijo imunski sistem, zmanjšujejo stres in izboljšujejo splošno počutje.

•    Semena se pri kuhanju uporabljajo kot dodaten vir cinka.

•    Prašek lahko uporabite kot začimbo za različne jedi.

Zdravilnost in hranilna vrednost topinamburja

Znižuje količino sladkorja v krvi, priporočajo ga doječim materam, pomaga pri zaprtju, arteriosklerozi, hipertoniji, trombozi, anemiji, prehladih, stresu, pomanjkanju energije, nespečnosti, gastrointestinalnih motnjah, kroničnih vnetjih, bolečinah v hrbtenici in okončinah, osteoporozi, revmatizmu, artritisu, razstrupljanju.

Topinambur je po sestavi precej podoben krompirju. V primerjavi s krompirjem ima topinambur nekoliko več železa, vitamina E, ima pa manj cinka in vitamina C. Topinambur vsebuje tudi manj natrija kot krompir.

Tako krompir kot topinambur vsebujeta približno dva odstotka proteinov, skoraj nič maščob ter okoli 16 odstotkov ogljikovih hidratov.

Glavna razlika pa je, da je glavni ogljikov hidrat v krompirju škrob, v topinamburju pa inulin, ki daje topinamburju tudi sladkast okus.

Inulin je sestavljen iz povezanih molekul fruktoze, teh vezi pa naši prebavni encimi ne morejo razgraditi. Inulin tako ostaja v naših prebavilih in deluje kot prehranska vlaknina.

Ugotovili so, da inulin v prebavilih poveča absorpcijo kalcija in magnezija. V debelem črevesju inulin stimulira razvoj koristnih črevesnih bakterij, ter tako posredno uravnava prebavo in stimulira imunski sistem.

Živila, ki stimulirajo razvoj črevesnih bakterij imenujemo prebiotiki, ker podpira rast koristnih bakterij v črevesju.

Inulin se ne razgradi do posameznih sladkorjev tako kot škrob, ne pride v kri, zato je primeren za sladkorne bolnike. To je tudi razlog, da je kalorična vrednost topinamburja je približno trikrat manjša od kalorične vrednosti krompirja.

Zaključek

Topinambur je rastlina, ki ji moramo nameniti veliko pozornost, predvsem zaradi njegovih pozitivnih lastnosti. Je nezahteven za pridelovanje – tudi ekološko.

Rastlina je vsestransko uporabna tako za prehrano živali, kot za popestritev jedilnika pri ljudeh. Pomemben je predvsem za prehrano ljudi s sladkorno boleznijo, saj je dokazano da njegovo dolgotrajno uživanje uravnava krvni sladkor.

Cvetovi s svojo rumeno barvo v poznih poletnih in zgodnjih jesenskih dneh popestrijo videz krajine, hkrati pa se lahko uporabijo za rezano cvetje.

Uporaben je tudi kot živa meja, saj nas s svojo višino varuje pred vetrom, nezaželenimi pogledi in prašnimi delci, paziti moramo le, da ga ne pustimo nekontrolirano razraščati.

Ravioli polnjeni s topinamburjem in koprivo

Testo:

300 gramov moke (ostre durum pšenične moke ali durum pšeničnega zdroba)

150 gramov jajc

Nadev:

500 gramov blanširane koprive

300 gramov naribanega topinamburja

sol, poper, po želji jajce

Priprava:

1. Testo naredimo kakor za domače testenine, ga zavijemo v folijo in pustimo na hladnem vsaj pol ure, najbolje pa je če ga pustimo čez noč. 
2. Za nadev si najprej blanširamo koprive in jih dobro odcedimo. Ko se ohladijo, jih tudi ožamemo ter sesekljamo. 
3. Testo razvaljamo na strojček kakor za domače rezance. Valjamo do najtanjšega. Trakove testa položimo na pomokano delovno površino in jih obrežemo. Trak naj bo širok med deset in 15 centimetri. 
4. Pripravimo si nadev – naribamo topinambur, mu pridamo blanširano koprivo, solimo, popramo in če želimo dodamo še jajce. Paziti moramo, da nadev ni premoker.
5. Trak testa nadevamo z nadevom v eni vrsti, in sicer z žličko zajemamo kroglice nadeva in jih odlagamo na testo približno za dva prsta narazen.
6. Robove premažemo z vodo.
7. S prsti stisnemo testo med ravioli, da se čim bolj sprime.
8. Zdaj prepognemo spodnji del testa po dolgem čez nadev. Pokrivamo počasi in pazimo, da iztisnemo morebitne zračne mehurčke. Bolj ko smo natančni, lepši bodo ravioli. 
9. Nato z nožičkom odrežemo najprej zgoraj, potem spodaj in še med posameznimi ravioli. 

Ravioli z nadevom iz topinamburja in koprive v hrenovi juhi z brusnicami (Berlič, 2021).

^{Avtor: Saša Berlič, univ. dipl. inž. kmet.}

^{Literatura: Berlič, S., Rast in razvoj treh sort topinamburja, diplomsko delo, Maribor, 2001.}