Slika je simbolična.
Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so danes obravnavali in sprejeli program dela in finančni načrt druge največje slovenske bolnišnice za leto 2023.

Finančni načrt je načrtovan v višini 329 milijonov evrov in kljub nekaterim negotovim postavkam cilja na uravnotežen končni poslovni rezultat.

Načrtovani prihodki od poslovanja za leto 2023 so za 7,5 odstotka višji od doseženih v letu 2022, načrtovani odhodki pa za 6,6 odstotka. Slednji se najbolj povečujejo pri stroških materiala, in sicer za dodatnih 15,5 milijona evrov, je pojasnil Mirko Majhenič iz ekonomsko-analitske službe Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Zadolževanje ni predvideno, nadaljevali pa bodo z optimizacijo dela in prizadevanji za prejem dodatnih sredstev za terciar II, od koder po besedah Marjana Javornika iz finančno-računovodske službe pričakujejo 5,8 milijona evrov.

Nadaljevali bodo tudi z izvajanjem programov za skrajševanje čakalnih vrst, čeprav se te kljub temu nenehno povečujejo. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so opravili nekaj več kot 37.000 nenujnih zdravstvenih storitev in naročili nekaj več kot 47.000 novih pacientov.

V letu 2023 so vpisali povprečno 1523 pacientov več na mesec kot v letu 2022. Zadnji dan februarja je na prvo zdravstveno storitev v tem kliničnem centru čakalo 51.287 pacientov.

Letos naj bi na novo zaposlili 62 delavcev

Letos nameravajo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na novo zaposliti 62 ljudi. Investicije so predvidene v višini okoli 60 milijonov evrov. Med drugim so v teku projektiranje nove infekcijske klinike, širitev oddelka za onkologijo, ureditev negovalne bolnišnice in energetska sanacija.

Člani sveta zavoda so program dela in finančni načrt potrdili, a opozorili, da so številne postavke močno odvisne od razmer, zato je nujna dodatna previdnost. Z dodatnim sklepom so poleg mesečnega spremljanja rezultata in opravljanja storitev naložili upravi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor še izdelavo analize produktivnosti za zadnjih pet let.

Svet zavoda ni razpravljam o morebitni menjavi direktorja

Uprava je danes na zahtevo s prejšnje seje sveta zavoda predložila dodatno gradivo o sklenjenih podjemnih pogodbah na oddelku za radiologijo, kjer so pri nekaterih posameznikih zaznali nenavadno visoko število opravljenih ur.

Majhenič je pojasnil, da zabeležene ure ne predstavljajo dejanskega števila opravljenih ur, ampak so preračunane glede na število opravljenih preiskav. Manjše število opravljenih preiskav v rednem delovnem času pa je po njegovih besedah pripisati dejstvu, da se dopoldne izvajajo zahtevnejše preiskave.

Članov sveta zavoda ta pojasnila niso docela pomirila. Članica Mojca Gornjak je izpostavila podatek, da je kar 37 odstotkov vseh ur, ki jih opravi radiološki oddelek, opravljenih v nadurah ali po podjemnih pogodbah, v rednem delovnem času pa je opravljenih za polovico manj storitev kot izven delovnega časa.

Skrbi jo, da se storitve selijo v popoldanski čas, ko so zaposleni dodatno plačani v okviru posebnih programov za skrajševanje čakalnih vrst.

Svet zavoda je zato naročil strokovnim službam Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, naj do naslednje seje pripravijo dodatno gradivo o izplačilih po podjemnih pogodbah na radiologiji, s primerjavo s prejšnjimi leti.

Svet zavoda se je danes tudi seznanil s poročilom notranjega revizorja o realizaciji njegovih priporočil, ki potrjuje, da številni njegovi predlogi še niso bili uresničeni.

O morebitni menjavi direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Antona Crnjaca svet zavoda na današnji seji ni razpravljal. Crnjac je bil bolniško odsoten, predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder pa po seji ni želel dajati izjav za medije.

Komentarji (1)

Chin Wong (ni preverjeno)

Lohk bi kupl ene 30 novih vozil !

Starejše novice