Halucinogene gobe v Sloveniji: pri nas uspeva kar 15 vrst gob iz rodu Psilocybe, ki so kljub neizmernim zdravilnim potencialom še vedno demonizirane.

Verjetno ste že slišali za halucinogene gobe, ki jih razni mehiški šamani že tisočletja uporabljajo v obrednem zdravilstvu. Verjetno pa se niste zavedali, da te nenavadne glive, ki jih marsikje v tujini že uporabljajo psihoterapevti pri zdravljenju duševnih motenj, sedaj v jeseni rastejo tudi pri nas, med drugim tudi na mariborskem Pohorju in Rogli. Svojemu zloglasnemu slovesu navkljub pa imajo v bistvu enkraten potencial pri zdravljenju depresije, anksioznosti in odvisnosti od trdih drog. Prakso zdravljenja izvajajo že številne države po svetu.

Nevedni gobarji, pozor!

Slavko Šerod iz Gobarskega društva Lisička v Mariboru nam je zaupal, da na Štajerskem uspeva pet vrst gologlavk oziroma gob iz rodu psilocybe, sicer pa po vsej Sloveniji uspeva še deset drugih. Na Štajerskem prednjačijo Psilocybe caerulipes – modrobetna gologlavka, Psilocybe merdaria – gnojeva gologlavka  Psilocybe semilanceata – zašiljena gologlavka, Psilocybe cyanescens – modreča gologlavka in Psilocybe coprophila.

Četudi bi kak gobarski navdušenec brez ustreznega znanja kdaj želel na lastno pest »mazniti« katero od teh majhnih gobic v pričakovanju nekaj urnega krohotanja, se bi to početje zanj lahko tragično končalo – gologlavke so namreč izjemno podobne gobam iz rodu Galerina (kučmice), med katerimi so nekatere vrste smrtno strupene. Zamenjati jih je mogoče tudi za nekatere izjemno strupene vrste iz rodu Pholiotina (luskinčki) in Conocybe (stožke).

Sivo področje zakonske ureditve pri nas

Naj poudarimo, da je v Sloveniji promet, hramba, proizvodnja in brezplačna predaja halucinogenih substanc, v kolikor se uporabnika nagovarja k njihovi zaužitvi, prepovedana, kar pojasnjuje tudi 186. člen Kazenskega zakonika. Same gobe sicer niso uvrščene na seznam prepovedanih živil, sta pa na seznamu zato aktivni substanci psilocibin in psilocin v samih gobah. Sodeč po uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog v RS sta slednji učinkovini razvrščeni v I. skupino prepovedanih substanc, v katero spadajo “rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lako povzoči njihova uporaba in se ne uporabljajo v medicini”. V nasprotju z marihuano tako samih gob v bistvu ni prepovedano nabirati ali jih uživati, je pa ilegalen njihov promet, če so namenjene uživanju, saj vsebujejo ilegalne učinkovine. Zato je problematično tudi njihovo gojenje, predelava, v nekaterih primerih še posest.

Naj še omenimo, da so v I. skupini med drugim uvrščene tudi substance (oziroma njihove učinkovine) kot je heroin (derivat opija), konoplja (THC), LSD in mnogo drugih novih sintetičnih spojin.

Fizično načeloma neškodljive, pa psihično?

V Psihadeličnem društvu Slovenije so nam zaupali, da imajo kljub slabemu slovesu »psihedelične gobe relativno šibko fiziološko delovanje in za povprečno zdravega posameznika ne predstavljajo težje telesne obremenitve«, je pa na začetku prisotna rahla slabost zaradi težke prebavljivosti aktivnih substanc. Prav tako fizične odvisnosti od aktivnih substanc psilocibin in psilocin praktično ni, saj se toleranca pojavi izredno hitro in tako ponavljajoče uživanje nima efekta. Na svetu je zabeleženih nekaj smrtnih žrtev v povezavi z zaužitvijo manj znanih in redkejših gob psilocybe, a v teh primerih njihova zaužitev ni bila dokazana. Obstaja možnost, da je v večini teh primerov najverjetneje šlo zgolj za napačno identifikacijo vrste. Nesreče se seveda dogajajo, pri čemer je treba vzeti v obzir ljudi, ki so poleg gob v kombinaciji zaužili še druge dokazano nevarne substance. Obstajajo pa seveda nevarnosti travmatoloških psiholoških izkustev oziroma tako imenovanih »bad tripov«.

»Ker gre pri psihedeličnemu stanju prvenstveno za širitev zavesti in razblinjenje jaza (ega), so za varno uporabo potrebne bodisi obsežne izkušnje ali pa vodenje, sicer uporabnik tvega izjemno neprijeten napad tesnobe ali panike. Ljudje se pač neradi ločimo od svojega jaza. Pogosto svoj jaz kar enačimo s tem kar smo, se pravi s svojim sebstvom, zato razblinjenje jaza radi doživljamo kot nekakšno prvinsko grozo. Ni vsak pripravljen na psihedelično izkustvo, kaj šele na mistično doživetje, ki ga v psihedeličnem stanju lahko doživimo. Tako intenzivna doživetja zlahka spremenijo našo paradigmo, torej osebni pogled na svet in na sebe. S tem povzročijo trajne spremembe duševnosti in duhovnosti, resda večinoma na bolje, a če se pustimo ujeti nepripravljene, so lahko posledice tudi neprijetne.« 

Preporod psihedelikov

Marko Vide, psihoterapevt pri Inštitutu Rabbit Hole, nas je poučil, da halucinogene gobe (znane tudi kot magične, svete, čarobne, smejalne …) oziroma njihova aktivna substanca psilocibin pravzaprav sodi v eno izmed med najbolj uporabnih snovi (poleg LSD-ja in MDMA-ja) v tako imenovani psihedelični psihoterapiji, ki prinaša izjemne rezultate pri zdravljenju ljudi s težko depresijo, odvisnostjo in anksioznostjo.

“Psihedelična psihoterapija je oblika psihoterapije, kjer uporabnik zaužije psihedelično snov, se uleže, zapre oči in pod nadzorom psihoterapevta za nekaj ur prepusti notranjih vizijam, sanjam in spominom, ki izvirajo iz osebnega in kolektivnega nezavednega. Taksne izkušnje imajo na podlagi številnih raziskav izjemno psihoterapevtsko vrednost, ne le ker omogočajo klientom hitrejše in globlje soočenje s konfliktnimi nezavednimi vsebinami, temveč ker omogočajo tudi stik z elementi zdravljenja, ki daleč presegajo okvire klasične psihoterapije in so po svoji naravi bolj podobne mističnim ali transcendentalnim izkušnjam izredne zdravilne vrednosti.”

Dobre prakse zdravljenja v tujini

A v Sloveniji je tako, da zaradi nezakonite rabe gob pri nas tovrstna psihoterapija ni mogoča. Kar se slednjega tiče, so svetlobna leta pred nami denimo v Veliki Britaniji, ZDA in predvsem v »liberalni meki mehkih drog« Češki Republiki, »kjer je vlada v zadnjih nekaj letih za nakup psilocibina in financiranje neodvisnih raziskav njegove uporabe v psihoterapiji namenila okoli pol milijona evrov. V skoraj vseh opravljenih raziskavah je na koncu večina klientov pričala, da je šlo za eno izmed najbolj intenzivnih, pozitivnih in pomembnih izkušenj v njihovem življenju«, za Mariborinfo piše Vide.

Iz Psihedeličnega društva pa poročajo še o številnih drugih uspehih zdravljenja z gobami: »Od vseh znanih terapij, se je ravno psihedelična terapija asistirana s psilocibinom izkazala za najučinkovitejšo in najbolj dolgoročno pri zdravljenju odvisnosti od tobaka.« Zadnje čase veliko beremo tudi o praksi v tujini, kjer pacientom v zadnjih stadijih raka pomagajo prebroditi depresijo in anksioznost ob zavedanju prihajajoče smrti. Svetovno znan mikolog Paul Stamets je javno priznal, da si je z enim samim doziranjem ozdravil jecljanje. 

Medtem ko uporaba farmacevtskih sredstev predvideva daljši čas uživanja za pričakovani efekt, pa ti psihadeliki delujejo instantno, »saj je psihedelično stanje tisti pojav, ki omogoča zdravljenje prek globokih duševnih uvidov v svoje ravnanje. Zato običajno niso potrebne več kot tri vodene terapije oziroma posamezna zaužitja psilocibina v terapevtskem kontekstu. Če to primerjamo s kroničnim jemanjem tablet in drugih terapij, je hitro jasno kakšen izjemen potencial in prednost predstavljajo psihedeliki.« 

Od kod torej predsodki?

Stamets je v svoji knjigi Psilocybin Mushrooms of the World (Gobe s psilocibinom po svetu) kot vzrok vseh napačnih predstav o teh magičnih gobah navedel nevednost. Slednje velja tudi za doktorje in mikologe, ki so podlegli vražam obče javnosti, ki na slepo verjame oblastem, ko se ta odloči neko substanco očrniti. Podobnega mnenja so tudi v PDS, kjer menijo, da je za uvrstitev psihedelikov v skupino I. kriva predvsem "politična nekompetentnost odločevalcev".

»Praktično vse nove učinkovine, ki jih uvrstijo na seznam, uvrstijo v skupino I. Nevarnost za zdravje pri tem ne igra vloge. Najlažje je namreč uvrstiti v skupino I, sicer je potrebno napisati kakovostno oceno tveganja, za kar pa nimamo usposobljenih strokovnjakov.«

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Jaka Racman (nepreverjen)

Za vse te gobe s Psilocybinom, na spletni strani Lisička Maribor piše, da so strupene. Ali so označene kot strupene zaradi Psilocybina ali so res smrtonosne???

GobeJa (nepreverjen)

Označene so kot strupene zaradi Psilocybina, ja. "Strupene" je zelo napačen izraz, so pa definitivno psihoaktivne. Praktično nimajo učinka na telo, razen v tem smislu, da če jih poješ dovolj, lahko za par ur pozabiš, da sploh imaš telo...

In reply to by Jaka Racman (nepreverjen)

Starejše novice