V mestu je v desetletju izpeljal že več prostovoljnih projektov, zdaj pa stopa povsem na novo pot.
Valentin Rozman je v začetku januarja očistil 454 stopnic na Kalvarijo, priljubljeni sprehajalni poti v Mariboru. Je pa to le eden od njegovih prostovoljnih projektov.
Jeseničan, ki že dobrih deset let živi v Mariboru, je doslej izpeljal že več zanimivih idej in odločitev, bo pa v prihodnosti deloval predvsem kot specialist za nego in obrezovanje dreves v urbanem okolju.
»Za sabo imam dve leti intenzivnega usposabljanja za arborista, vključno z drevesnim plezalcem oziroma negovalcem dreves na višini. Ravno včeraj sem v Ljubljani opravljal pisni test znanja za pridobitev naziva ISA Certified Tree Climber.
Moj naslednji cilj je pridobitev naziva ISA Certified Arborist in Mariborčanka Tanja Grmovšek je prva Slovenka, ki je pridobila ta naziv.«
S kakšnimi izzivi se drevesa soočajo v mestnem okolju?
»Izziv je pomanjkanje prostora. Tu je veliko ljudi in predmetov, ki se potegujejo za vsako površino. Na zunaj lahko izgleda površina lepa in ravna, je pa lahko podzemna infrastruktura takšna, da tam ne moreš posaditi drevesa. Natančno je potrebno preučiti, kaj je pod zemljo. Drevesa, ki pa so posajena v mestu, pa tudi nimajo najbolj idealnega rasnega prostora. Prostora v mestih ni veliko, drevesa se morajo prilagoditi na rasni prostor.
Drug problem je tudi globina zemlje in kjer je manj zemlje, pride do izsušitve. Težava je tudi zbitost zemlje. Predvsem pri blokih pod drevesi veliko ljudi parkira avtomobile. Žal se ne zavedajo, da drevo mora imeti v zemlji kisik. Če pride do zbijanja zemlje, se količina por zmanjša in se korenine dobesedno zadušijo. Ne pozna se takoj, a skozi leta se bo. Problem je tudi zasoljenost zemlje, če se denimo uporablja sol na cestah.«
Maček pride tudi sam z drevesa
Iz dreves rešujete tudi mačke ter drone. Ste jih že veliko rešili?
»Trenutno enega mačka in en dron. Klicev ni veliko, večinoma mačke tudi pridejo samo dol po nekaj dnevih. Seveda so tudi gasilci tisti, ki veliko rešujejo, samo v izjemnih primerih, ko ne morejo gor ali pa mačka že nekaj časa ne pride dol, pokličejo nekoga od drevesnih plezalcev.«
V Maribor ste se preselili iz Ljubljane, tu živite zdaj od leta 2013. Kaj vas je pripeljalo sem?
»Pravzaprav sem se kar sedemkrat že selil. Drugače sem Jeseničan in razlog selitve v Maribor je bil strateški. Pred leti sem bil namreč distributer za inovativno učno tehnologijo, ki ima potencial, da pomaga ljudem, še posebej otrokom, razviti neverjetne sposobnosti.
Poskušal sem jo tržiti v Sloveniji, najprej v Ljubljani kot samostojni podjetnik, a sem videl, da imajo šole predsodke do samostojnih podjetnikov. So mi rekli, zdaj pa spet nekdo hoče denar od staršev. Ko sem se srečal z nekim gospodom, ki že vrsto let trži rešitve za otroke z učnimi težavami, mi je rekel, da ima najboljše izkušnje na Štajerskem. Zato sem se preselil.
Žal je potem čez nekaj let leta ta mednarodna mreža razpadla. Potem sva z Blažem Cegnarjem razvila slovensko različico te tehnologije in je ta zdaj na voljo brezplačno preko njegove spletne strani. To je res izjemen potencial in upam, da ga še kdo izkoristi. To je torej tudi ena od zanimivih stvari, s katerimi sem se ukvarjal s preteklostjo.«
Maribor je srce Slovenije
Kako ste doživeli Maribor, ko ste se preselili sem? Kaj vas je najbolj presenetilo ali navdušilo?
»V primerjavi z Ljubljano se mi zdi Maribor bolj prijazno, umirjeno mesto. Če bi tako anatomsko pogledal Slovenijo, bi rekel, da je Ljubljana neki želodec, kjer se vse melje, Maribor pa srce Slovenije. Imam veliko srečo, da sem se preselil na Koroško cesto, kjer imam samo nekaj metrov do Dravskega nabrežja, hodim precej tudi po Kalvariji.
Lani sem začel obiskovati kočo na Žavcarjevem vrhu, pa tudi na Pohorje grem. Trenutno nimam nobenih želja, da bi se preselil. Ker se preusmerjam v arboristiko, se mi tudi Maribor zdi velik potencial.«
Kako oziroma zakaj ste se lotili teh prostovoljnih akcij?
»Rad sem zunaj v naravi, in ko sem se sprehajal po mariborskem nabrežju, sem včasih začel opažati, da kakšna vejica visi na sprehajalno pot, kar je bilo moteče zame in druge sprehajalce. Če bi za vsako vejico klical Nigrad, bi to bilo smešno. Pa sem začel. Nabavil sem manjše ročne škarjice. Ko sem videl, da visi večja veja, sem nabavil ročno žagico, teleskopske škarje pa za veje, ki so vesele. In tako sem začel z nabavljanjem orodja za vzdrževanje okolice in razmišljal, kako naprej.
Najbolj smiselno bi bilo, če bi za to bila ekipa in sem se tudi pozanimal, ali bi se zaposlil pri drugih podjetjih. Bil pri Nigradu, v Mogi, pri Smilku, pa nikjer nismo prišli skupaj. Potem mi ni preostalo drugega, da sem sam razvijem na tem področju. Investiral sem v opremo, zdaj pa sem v fazi, ko se nameravam februarja samozaposliti.«
Več pobud za občino, odgovora še ni
Najbolj je odmevala zadnja akcija, čiščenje stopnic na Kalvariji, ste pa jih izpeljali že kar nekaj.
»Nekaj je bilo reševanj vodnih ptic. Ko je bila zima in hud mraz, je liska primrznila k tlom. Sem jo odnesel domov, da se je otoplila in prišla k sebi. Največkrat čistim betonsko stopnišče malce vzhodno od Koroškega mosta, ki vodi od Koroške ceste 115 do sprehajalne poti na levem bregu Drave. Nikoli nisem videl, da bi ga kdo vzdrževal. Tam se pogosto zbira mladina in je veliko odpadkov.
Tudi sam sem dal pobudo na Izboljšajmo Maribor, da bi se namestili koš za odpadke, pa je ta pobuda še vedno v obravnavi, odgovor čakam že leto dni. Urejam tudi okoliške ulice in pot do Mariborskega otoka in tudi otok. Zdaj sem sicer izvedel, da ima upravljavec za vzdrževanje otoka sklenjeno pogodbo z Lesarsko šolo, tako da nimam interesa, da bi se šel še te projekte, imam dovolj arborističnega dela. Bomo videli, koliko časa bom imel, da takšne prostovoljske akcije še izvajam.«
Kakšni so bili odzivi okolice?
»Ljudje so hvaležni. Ni pa mi všeč, da nekateri komentirajo in se zgražajo nad tem, zakaj tega nekdo drug ni naredil, da bi to morala občina ali župan Saša Arsenovič. Zavedam se, da imajo te javne službe omejena sredstva in kader, da ne morejo vsega narediti.
Ko so nam obnavljali cesto pred hišo in gradili vročevod, so nasadili osem novih dreves, eno se je posušilo takoj po prvem letu. Idealno bi bilo takoj posaditi novo. Zdaj pa še ni bila izvedena nadomestna nasaditev, tudi to sem prijavil na Izboljšajmo Maribor. Ne vem, zakaj ne pride do te nadomestne nasaditve. Občina je nekaj let v zaostanku z urejanjem zelenih površin, verjetno zaradi pomanjkanja sredstev.«
Vas je iz občine že kdo poklical, pohvalil? Pričakujete pohvalo?
»Ne, nihče me ni klical. Facebook uporabniki sicer pozivajo, naj mi dajo priznanje. Ni potrebe, jaz sem zadovoljen, združil sem prijetno s koristnim. Držim se načela - bodi rešitev v tem svetu in se ne zanašaj na druge. Če so potenciali, gremo v akcijo.«
Vsak mesec nekaj novega
So še kotički, ki jih je treba v Mariboru urediti? Če bi imeli možnost izboljšati nekaj v Mariboru glede dreves in zelenja, kaj bi naredili najprej?
»To je kompleksen projekt. Vsaka kvaliteta odločitev zahteva podrobnejšo analizo glede dreves. Na primer makroanaliza poudarja gibanje zračnih tokov po mestih, nadalje, kako so padala drevesa zaradi vetrnih sunkov in kako ta padla drevesa spreminjajo dinamiko zračnih tokov. Lahko bi se denimo strateško sadila drevesa tam, kjer bi se vetrove umirjalo.
Pripravlja se tudi podroben kataster vseh dreves, predvsem tistih, ki so v občinski lasti. V mestih je problem tega lastništva. Občina ne more vplivati, kako se bo drevo v zasebni lasti vzdrževalo. Zasebniki pa brez znanja najemajo nekakovostne izvajalce in tako pride do obglavljanja dreves. Posekajo jih zaradi strahu pred vetrolomom, pa čeprav so drevesa stabilna. Drugod po Evropi je že tako, da tudi drevesa v zasebni lasti ne morejo posekati kar tako. Glede novih zasaditev pa bo treba pretehtati, kakšno drevo se bo posadilo, ljudje ne vejo, kako veliko bo to v odrasli dobi in potem pride do tega, da veje silijo v fasado in strehe. Znanost o drevesih se hitro razvija in vsak mesec naštudiram kakšno novo znanje na tem področju.«
Kateri del Maribora vam je najbolj všeč za sprehod ali opazovanje dreves?
»Če si želim nekega bolj mirnega sprehoda, je zame najboljša destinacija Mariborski otok, če pa potrebujem kardio vadbo, pa naredim tri kroge po Kalvariji.«
