S Srpskim kulturnim društvom Maribor smo zakorakali v novo leto. Društvo vsako leto organizira novoletno zabavo, zdaj že drugo leto zapored v hotelu Draš pod Pohorjem.
Srbska pravoslavna cerkev v verskih zadevah še vedno uporablja julijanski koledar, kar pomeni, da so srbski prazniki praviloma 13 dni pozneje kot ustrezni prazniki v Rimokatoliški cerkvi, ki se ravna po gregorijanskem koledarju. Srbi sicer praznujejo 'civilno' novo leto 1. januarja, vendar pa ima za Srbe, ki živijo ne samo v Srbiji, ampak tudi za tiste v Mariboru ali drugod po svetu, 14. januar še vedno velik pomen, saj se takrat praznuje pravoslavno novo leto oziroma praznik Jezusovega obrezovanja.
Srbi so znani kot sproščeni, odprti in prijazni, o vsem tem pa smo se lahko prepričali tudi sami. Toplo so nas sprejeli in nas hitro uvedli v njihovo kulturo, nam predstavili svoj način zabave, nas naučili kola in s tem podkrepili besede podpredsednice društva Jasmine Krapše: »Pri nas ni noben problem plesat, ne rabiš para, ne rabiš nikogar, če se ti pleše, se ti pleše, če znaš kolo, znaš, če ne znaš, plešeš v enem koraku. Ni problem, vsi se veselimo«.
Po končani večerji s(m)o vsi vstali, se objeli in zapeli. »Pri Srbih je fajn to, da ne samo, da igramo, mi radi pojemo, mi se najdemo v teh pesmih – naše pesmi so izredno čustvene. Nekaj je domoljubnih, nekaj ljubezenskih, v vseh se najdemo. V vseh najdemo neko dušo, dvignemo roke, radi zakličemo drugemu, radi zacepetamo,« pripoveduje Krapšetova.
Folklorna skupina z Daliborjem Ristićem na čelu je pripravila večerno presenečenje – zaigrali so tradicionalno kolo. Plesalci so bili tako hitri, a obenem tudi tako sinhroni – nismo si mislili, da bomo tudi mi usvojili njihov ples. Krapšetova in Ristić sta nam razložila, zakaj se kolo osvoji tako hitro.
»Je tričetrtinski takt, tako kot polka. Marsikdo ima s tem težavo, a to je polka. Samo, da se ne vrtimo, ampak gremo naprej. V ponos nam je, da se kolo pleše na vsaki žurki. Ni slovenske žurke in novoletnih čag brez da bi zaigrali kolo ali sirtaki,« pravi umetniški vodja društva.
Prav Srbsko kulturno društvo Maribor spada med najboljše v Evropi. Med 65 skupinami srbskih folkloristov je skupina med 18. in 28. letom dobila zlato medaljo v Banjaluki.
»Povsod se najdemo –ići«
Društvo sicer deluje že 20 let. »Zbrali so se skupaj tisti z enakimi težavami, željami, z enakimi srčnimi problemi. Naredili so društvo – legalno, avtohtono, naše, povezali so tisto, kar so tukaj pogrešali tukaj, kjer so bili (in smo) dobrodošli in se tukaj tudi dobro počutimo – to je zelo pomembno. Ustvarjamo na vseh področjih in na vseh nivojih – od najnižjih do političnih – povsod se najdemo -ići,« šaljivo pove podpredsednica.
»Mariborčani naše društvo sprejemajo izredno dobro. Zelo dobro se počutimo, Mariborčani se zelo dobro odzivajo na naše nastope, na naše koncerte, podpirajo nas. Naši koncerti so vedno polni, ne samo naših srbskih članov. Mi smo multikulturno društvo, društvo, ki deluje na multikulturni osnovi, v našem društvu so dobrodošli vsi – imamo člane Slovence, Hrvate, tudi muslimane. Nikomur niso zaprta vrata, ker predvsem kulturno društvo.«
Srbi v Mariboru pravoslavno novo leto praznujejo že več kot deset let. V minulih letih so slavili v VIP šotoru pod Areno, zadnji dve leti v Drašu.
Zabavno je bilo s pravoslavci še enkrat dočakati novo leto, še enkrat odštevati sekunde do polnoči, odpreti penine, izreči dobre želje in prižgati 'prskalice'. Ob tem pa ne moremo mimo besed Jasmine Krapše: »Če ne cenimo svojih korenin, tudi drugih ne bomo« – držimo se tega, ne glede na to od kod prihajamo in v katero cerkev zahajamo.
