Letos mineva sto let od pogumnega in vojaškega nastopa majorja Rudolfa Maistra.
Letošnjega novembra bo minilo 100 let, odkar je major Rudolf Maister s svojimi podvigi začrtal slovensko severno mejo, zato se v Mariboru že pripravljajo na Maistrovo leto in dogodke, s katerimi ga bodo obeležili.
Maribor razglasil za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
30. oktobra je Mestni občinski svet, v katerem so imeli prevlado Nemci, Maribor in okolico razglasil za del nemške Avstrije. S tem se nikakor ni strinjal major Rudolf Maister in 1. novembra 1918 je tako major v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«
Po sestanku je zbranim slovenskim vojakom in častnikom razložil, da je prevzel vrhovno poveljstvo v mestu, in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država potrebuje. Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo. Na svojem območju je nato v naslednjih dneh ustanovil slovensko vojsko z okoli 4.000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Z avstrijskim območnim poveljnikom Rudolfom Passyjem je 27. novembra 1918 sklenil pogodbo o mejni črti na Štajerskem in Koroškem ter tako pripravil izhodišče za zasedbo Koroške, o usodi katere je 10. oktobra 1920 odločil plebiscit.
Maister eden največjih Slovencev vseh časov
Njegova največja dejanja so vsekakor boj za slovensko severno mejo v obdobju 1918 in 1920. Njemu se lahko zahvalimo, da je Maribor danes slovenski, prav tako pa je zaslužen, da sta slovenska tudi Štajerska, Prekmurje in majhen del Koroške. Slednja bi po Maistrovih željah bila veliko večja.
Spomin na Maistra, ki je znan tudi kot pesnik, slikar ter strasten ljubitelj knjig, se v Sloveniji obeležuje 23. novembra, ki je od leta 2005 tudi državni praznik, a ne dela prost dan.
Leta 2013 je bila v Kamniku obnovljena njegova rojstna hiša, v več slovenskih krajih stojijo njegovi kipi. Leta 1997 je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo društvo generala Maistra, ki je združevalo Maistrove borce, njihove potomce in druge ljudi, ki so želeli ohraniti spomin na delo generala in njegovih borcev za severno mejo. Ko so nastala podobna združenja še v drugih krajih, je leta 2005 nastala krovna Zveza društev general Maister, ki danes šteje več kot 20 društev.
V Kamniku na dan njegovega rojstva, 29. marca, praznujejo svoj občinski praznik, dan njegove osvoboditve Maribora 23. novembra pa je eden od štirih spominskih dni Mestne občine Maribor. Občini sta se nedavno dogovorili, da ob državnem prazniku izmenično podeljujeta priznanja Rudolfa Maistra. Tako so se ta lani podelila v Kamniku, letos pa bo podelitev potekala v Mariboru, poroča STA.
