Uro na Prvi gimnaziji Maribor je od leta 1873, ko je bila stavba zgrajena, že pošteno najel zob časa, prav tako je večkrat spremenila svoj izgled. Nekdanja dijaka Aleš Lombergar in Gorazd Šifrer sta se leta 2020, ko je šola praznovala 170-letnico, lotila njene obnove.
Po dolgih letih sta obudila spečo lepotico z zlatimi kazalci v grafični podobi, kakršno je imela daljnega leta 1873. A kar se je začelo kot rekonstrukcija ure, se je nadaljevalo v precej večjo zgodbo.
Iz gradiva, ki so ga nabrali med raziskovanjem za potrebe obnove številčnice, je nastala obsežna knjiga, ki ne prikazuje le zgodovine ure, ampak zgodovino monumentalne zgradbe, ki jo krasi.
Ura kot priča dogodkov v stavbi
Knjiga na skoraj 300 straneh prikaže nemirni čas poldrugega stoletja, od 1873 do 2023, kakor se je odslikaval v zgodovini šolske stavbe.
Vsebinsko je knjiga razdeljena na dva dela. V sedmih strokovnih besedilih je opisana stavba in njen čas z umetnostno zgodovinskega, arhitekturnega, zgodovinskega in filozofskega zornega kota. V drugem delu knjige pa se nahaja vse ohranjeno slikovno gradivo, ki je bilo zbrano iz javnih in zasebnih zbirk doma in v tujini. Mnoge od teh slike so slovenski javnosti predstavljene prvič.
V deževnem četrtkovem popoldnevu so v Knjigarni Beletrina Maribor predstavili proces nastajanja knjige in njeno vrednost kot dokumenta, ki združuje zgodovinske spomine šole.
Z avtorjem enega izmed prispevkov in umetnostnim zgodovinarjem Janezom Lombergarjem so se pogovarjali urednik knjige Aleš Lombergar, avtor prispevka, profesor in arhitekt Janez Suhadolc in ravnatelj Prve Gimnazije Maribor Herman Pušnik.
Ideja se je rodila med obujanjem spominov na gimnazijske čase
Knjiga nosi naslov Knjiga o uri, a kot je povedal Aleš Lombergar, je bila ura povod za nastanek te knjige. Ko je Prva gimnazija Maribor kot ustanova, ki je starejša kot stavba, praznovala 170 let, je ravnatelj 170 bivših dijakov povabil k delitvi zgodb in spominov iz časa šolanja. Povabil je tudi Lombergarja, ki je šolo obiskal in takrat mu je v oči padel sveže restavriran mehanizem ure.
»In ta mehanizem, ki se sprožil po ravnateljevi in urarjevi zaslugi, je pognal kolesje, ki je pripeljalo do te knjige,« je povzel Lombergar.
Z Gorazdom Šifrerjem sta rekonstruirala številčnico po vzoru tiste prve, ki so jo zanemarili med obema vojnama. Po dolgih letih sta tako uri vrnila prvotno podobo z rimskimi številkami in zlatimi kazalci, ki so jo krasili leta 1873.
Kar se je začelo z uro, se nadaljuje z obsežno knjigo o zgodovini impresivne neo-renesančne stavbe
Ker se je pri raziskovanju, kako bi obnovili številčnico, nabralo veliko gradiva o impresivni stavbi Prve gimnazije, se je ravnatelju zdelo, da bi bilo škoda, da to ostane skrito v šolskem arhivu.
Načrte za mariborsko višjo realko je izdelal nemško-avstrijski arhitekt Wilhelm Bücher. Ta monumentalna neorenesančna simetrična dvonadstropna stavba je bila končana leta 1892.
»Umetnostna zgodovina je to obdobje v glavnem prezirala, mogoče celo zaničevala, češ saj pa samo kopirajo prejšnje. To seveda ni res. In v zadnjem času smo dobili že omenjeno monumentalno monografijo in kot kaže se bo odnos do tega obdobje spremenil,« je povedal arhitekt in nekdanji profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Janez Suhadolc.
»Bil sem dijak na Prvi gimnaziji, bil sem profesor in ravnatelj in se mi zdi to res mogočna zgradba. Ampak ko ti drugi povedo, kako mogočna je, potem šele vidiš, da je res nekaj na tem,« je na predstavitvi v Beletrini povedal Herman Pušnik.
Izpostavil je pripetljaj iz Kanade, kjer so gostovali z gledališko skupino: »Ko smo jim predali sliko naše šole, so vprašali, če je to naš parlament.«
Za konec je Gorazd Šifrer zbranim v mariborski knjigarni predstavil presenečenje – zemljevid Maribora, do katerega sta z Alešem Lombergarjem prišla pred približno dvema mesecema.
Kot je povedal Šifrer, sta takoj sprejela sklep, da ta ne sme v zasebne roke: »To listino sem kupil, jo s tem zavaroval in jo z največjim veseljem podaril naši Prvi gimnaziji.«
Gre za načrt Maribora iz 1890, ki ga je izdelal Gradbeni urad Maribora.
»Gre za genezo naše zgodbe. Tukaj je namreč urbanistični načrt za to, kam bo postavljena kasneje zgradba naše gimnazije,« je ob tem dejal Pušnik. Podarjen zemljevid bo odslej krasil hodnik Prve gimnazije na prehodu iz pritličja v prvo nadstropje.