Slika je simbolična.
Evropska unija ostaja priljubljen cilj nezakonitih migrantov, ki upajo na boljše življenje.

Čeprav je več držav okrepilo ukrepe proti nezakonitim migracijam, je v iztekajočem se letu v unijo prišlo znatno več prebežnikov kot lani. Najpomembnejši migrantski poti v Evropi sta zahodnobalkanska in sredozemska, za kateri je Bruselj sprejel akcijska načrta.

Po podatkih agencije agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex je bilo v prvih enajstih mesecih letošnjega leta okoli 308.000 nezakonitih prehodov meje, kar je za 68 odstotkov več kot leta 2021 in največ po letu 2016.

Najatraktivnejša zahodnobalkanska pot 

Najaktivnejša migrantska pot je letos zahodnobalkanska, kjer so zabeležili okoli 140.000 nezakonitih prehodov meje - dvainpolkrat več kot lani in največ po begunski krizi leta 2015.

Povečalo se je tudi število prihodov v Italijo - do sredine decembra jih je po podatkih italijanskega notranjega ministrstva na čolnih prispelo 98.000, v enakem obdobju leta 2021 jih je bilo okoli 63.000. Tudi Grčija in Ciper sta zabeležila znatno več ilegalnih migracij kot prejšnja leta, in sicer vsak po okoli 17.000.

Številni ljudje iz Afrike, Bližnjega vzhoda, srednje in jugovzhodne Azije se v Evropo podajo v upanju na boljše življenje. Na begu pred podnebnimi spremembami, konflikti ali oblastmi se mnogi podajajo na nevarno pot čez Sredozemsko morje v Grčijo, Italijo ali Španijo. Po podatkih Organizacije ZN za migracije (IOM) je letos do decembra v Sredozemskem morju umrlo skoraj 2000 migrantov, med njimi 1360 na poti iz Severne Afrike v Italijo.

V EU se že več let ne uspejo dogovoriti, kako porazdeliti breme, ki ga predstavljajo migranti in prosilci za azil.

Evropska komisija je konec novembra predstavila akcijski načrt za osrednje Sredozemlje, s katerim naj bi zajezili nezakonite migracije čez Sredozemsko morje. Okrepil naj bi tudi solidarnost in odgovornost držav članic, ob tem pa tudi sodelovanje z državami izvora in tranzita, odvračanje od nezakonitih in nevarnih migracij ter ponudil rešitve na področju iskanja in reševanja.

Kako se bi porazdelilo breme? 

Po besedah evropske komisarke Ylve Johansson je cilj akcijskega načrta tudi pospešiti izvajanje solidarnostnega mehanizma, o katerem se je 19 držav članic EU dogovorilo junija letos. V skladu s tem dogovorom naj bi države članice sprejele 8000 beguncev, rešenih na plažah ali ob sredozemskih obalah južnih držav članic EU.

Italija, Grčija, Ciper in Malta so v skupni izjavi kritizirale druge države članice, češ da ne storijo dovolj za porazdelitev bremena prosilcev za azil.

A čeprav sredozemske države nosijo veliko breme migracij, je število prosilcev za azil večje v državah, ki so cilj migrantov.

Kot je sredi novembra tvitnil nemški veleposlanik v Rimu, je Nemčija med januarjem in septembrom letos zabeležila 154.385 prosilcev, Francija 110.055, Italija pa 48.935.

V zadnjih mesecih se je močno povečal prihod nezakonitih migrantov po zahodnobalkanski poti, za katero je Bruselj migracijski načrt predstavil v začetku decembra.

Slovenija le kot tranzit 

Številni prihajajo prek Srbije, kamor lahko vstopijo brez vizumov in nato nadaljujejo pot v države članice unije.

Srbija je na pritisk članic unije uskladila z vizumsko politiko EU za nekatere države v Aziji, Afriki in na Karibih. Sporazuma o brezvizumskem vstopu s Tunizijo in Burundijem sta prenehala veljati oktobra oziroma novembra, za Indijo bo brezvizumski režim prenehal veljati do konca leta.

Poleg tega so Srbija, Madžarska in Avstrija novembra podpisale memorandum o krepitvi sodelovanja na področju migracij in varovanja meja.

Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija so postale tranzitne države za migrante, ki se odpravljajo proti zahodni Evropi. Državljani Burundija so bili med tremi najštevilčnejšimi skupinami prišlekov.

Avstrija je veliko število nezakonitih prehodov na avstrijski vzhodni meji navedla kot razlog za zavrnitev vstopa Bolgarije in Romunije v območje schengna s 1. januarjem prihodnje leto. So pa notranji ministri EU v začetku decembra dali zeleno luč za vstop v schengen Hrvaški.

Slovenija je vstop Hrvaške v schengen podprla, je pa zunanja ministrica Tanja Fajon sredi novembra napovedala, da bo Slovenija uvedla nadzor na notranji schengenski meji z južno sosedo, če bo potrebno. Kot je poudarila, Slovenija noče postati žep za nezakonite migrante. V prvih desetih mesecih letošnjega leta so v Sloveniji zabeležili skoraj 21.500 nezakonitih prehodov meje, za 160 odstotkov več kot lani.

Bolgarija, ki bi skupaj z Romunijo zeleno luč za schengen glede na izjave predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela lahko dobila v prihodnjem letu, medtem od poletja beleži velik porast števila migrantov, ki skušajo nezakonito prečkati zunanjo mejo unije s Turčijo, pogosti so tudi incidenti in nesreče. Septembra so v treh regijah na jugu Bolgarije razglasili izredne razmere zaradi povečanega migrantskega pritiska.

Komentarji (10)

pohorskisvizec

golobček naj si jih domov pelje!

Kaco (ni preverjeno)

Aja vi ste na volitvah popušili in o ničemer več nimate besede. SUPER NO.

In reply to by pohorskisvizec

pohorskisvizec

Pupušil si ti surfiću! Tebe še vedno paranoja preganja. Izide lokalnih volitev pa ne poznaš

In reply to by Kaco (ni preverjeno)

orožnik (ni preverjeno)

Srbija je obdržala vizumski režim še iz časov Titovih "Neuvrščenih", in, če smo mi samo tranzitna država si lahko oddahnemo, ali kako.

STUDENČAN (ni preverjeno)

mrtvo stražo na mejo

Mestjanar (ni preverjeno)

No, lažnivci, sedaj pa dejstva. Po uradnih podatkih policije SLO, je stanje naslednje. V obdobju od 1. 1. 2022 do 30. 11. 2022 je bilo obravnavanih 27.224 nedovoljenih prehodov državne meje. Število je večje za 192,4% glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo obravnavanih 9.310 nedovoljenih prehodov. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Burundija, Afganistana in Indije. V obdobju od 1. 1. 2022 do 30. 11. 2022 je bilo izraženih 26.810 namer podaje prošenj za mednarodno
zaščito. Število je večje za 436,7% glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo evidentiranih 4.995 namer. Poleg izraženih namer za mednarodno zaščito smo od začetka ukrajinske krize v obdobju od 24. 2.
2022 do 30. 11. 2022 sprejeli tudi 7.368 vlog za začasno zaščito.
Po dejanskih podatkih o številu migrantov s podanimi namerami za medn. zaščito znaša trenutni strošek zanje ca 68 mio € +/mesec.
S prihodom novih pa davkoplačevalsko breme seveda nezadržno raste. Torej v naslednjem letu že krepko čez 1,0 mrd €, morda 2,0, ali več, kakor bo pač naneslo ob takšni idiotski, samomorilski politiki aktualne vlade.

pohorskisvizec

Mestjanar, to podpišem.Slepijo se ti golobčki, so vzeli penzičem denar za te lažne begunce!

In reply to by Mestjanar (ni preverjeno)

Surfeiter (ni preverjeno)

Če prav razumem ... ti trdiš, da je število nedovoljenih prehodov meje s strani migrantov povzročila nova vlada? In to za 400 in kusur procentov? No, zdaj vsaj vemo, da za tvojim pisanjem stoji mentalno janšistično omejena oseba ... take klatit ... o joj, joj ... in da se je za 800 ter kusur procentov povečal pretok migrantov čez Madžarsko je tudi krivec le eden ... zna se ... Golob ...

In reply to by Mestjanar (ni preverjeno)

Default (ni preverjeno)

Balkanska drhal imigrira k nam, nobenega resnicnega vojnega begunca ni med njimi

pohorskisvizec

Mestjanar tudi, če jim predstaviš dejstva, so kot konji, ki imajo plašnice gor...sveto verjamejo golobčku in ostalim pajacom!

Starejše novice