Vlada se je seznanila s predlogom osnutka zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19.

Na današnji popoldanski vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so sodelovali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, Deana Potza iz zdravstvenega inšpektorata in namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak

PKP8 težak 320 milijonov evrov

Vlada se je na današnji seji seznanila s predlogom osnutka zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19.

Glavni cilj predloga zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni covid-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva, je dejal minister Cigler Kralj.

Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun v višini približno 320 milijonov evrov.

Proračun bo prevzel del bremena dviga minimalne plače

Dva nosilna ukrepa za trg dela in gospodarstvo sta tudi nosilna ukrepa PKP8. S prvim ukrepom bo proračun prevzel del bremena zaradi dviga minimalne plače 31. januarja 2021. Zaradi bremen epidemije vlada predlaga določitev drugačne najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

»Za mesece od januarja do junija 2021 bo ta najnižja osnova minimalna plača in ne več 60 odstotkov povprečne plače, kot je določeno sedaj. Na tak način bo vlada pomagala prevzeti del bremena gospodarstvu, ocenjujemo, da bo ta delež približno 40 odstotkov dviga minimalne plače,« pravi Cigler Kralj.

V primeru podaljšanja epidemije predlog PKP8 vladi omogoča, da s sklepom ukrep podaljša, in sicer za pol leta, torej za izplačane plače in nadomestila plače za mesece od julija do vključno decembra 2021.

S ključnimi ukrepi pomagali ohraniti okrog 300.000 delovnih mest

Razmere na trgu dela spremljajo, analizirajo in se skladno s potrebami nanje tudi prioritetno odzivajo, pravijo v vladi. Ključna ukrepa, ki sta do sedaj pomagala ohraniti okrog 300.000 delovnih mest, sta čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Oba ukrepa ostajata, ukrep čakanja na delo doma pa podaljšujejo še za tri mesece, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade dvakrat po en mesec.

Delodajalec v času vključenosti v ukrep ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov, pa tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za primere kršitev je določena sankcija.

V PKP8 tudi ukrepi za starejše in dijake

V PKP8 je tudi nekaj ukrepov za starejše. Zelo pomembno je izvajanje podaljšanje obravnave, ki se nanaša na čas potreben za okrevanje. Starejši, zlasti tisti s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi spadajo v izjemno ranljivo kategorijo.

Prebolela bolezen pogosto vpliva na podaljšan čas potreben za okrevanje. Posledično starejše osebe po preboleli bolezni in zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi odsotnosti potrebne podpore v domačem okolju, iz bolnišnice ni mogoče odpusti.

»S PKP predvidevamo izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražujejo po javnoveljavnih izobraževalnih programih v državi,« je še pojasnil Cigler Kralj.

PKP8 pa predvideva razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na invalide z izredno nizkim denarnimi prejemki.

Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

Starejše novice