Tokrat smo o Mariboru spregovorili z Urošem Priklom, mariborskim poslancem, članom poslanske skupine DeSUS in predsednikom Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

O pomenu tujih investitorjev zadnje čase poslušamo na vsakem koraku. Kako vi gledate na tuj kapital v našem mestu?

»Absolutno pozdravljam, da prihajajo v našo državo tudi – poudarek na 'tudi' – tuji investitorji, seveda pa je treba biti pri teh zadevah zelo pazljiv. Mnogokrat gre za izključno in zgolj samo en cilj, to je maksimiranje dobička. Sekundarnega pomena pa so pravice delavcev in dobrobit regije. Za takšne tuje investicije seveda nisem. Sem za takšne, ki bodo prinašale pozitivno dodano vrednost – če sva ravno v Mariboru – Mariboru in okolici. Poanta vsega namreč je, da bodo ljudje nekaj od tega imeli. Da si bodo s trdim delom zaslužili poštene plače, da ne bodo rabili životariti, ampak bodo lahko dostojno na podlagi svojega dela živeli.«

Kaj potemtakem na dolgi rok pomeni kitajski kapital?

»To se špekulira praktično dnevno. Vseeno mi je, katere nacionalnosti je investitor. Seveda bi najraje videl, da so to domači investitorji. Predpostavljam, da je nekaj kapitala tudi pri nas Slovencih in Slovenkah, a kot rečeno – za Kitajce, Belgijce, Japonce, Južnoafričane, za vse velja isto pravilo: treba je delati projektno, po zakonih in ne izkoriščati ljudi. Če bi se moral odločiti, ali bi si želel na lokaciji X domačega ali tujega investitorja, bi seveda raje videl domačega. A zdaj, ko smo v globalni vasi, ko ni nekih meja, ne za pretok ljudi ne kapitala, še manj za pretok znanja, je tukaj dobrodošel vsak, ki ima dobre namene. Če so ljudje nezadovoljni in izkoriščani … A ima to smisel?«

Tukaj ne moreva mimo Magne … Kakšen je bil vaš pogled na njen prihod?

»Po svoji naravi sem kritičen. Kritičen sem do sebe in normalno, da sem kritičen tudi do drugih. Morda bi kdo župana še bolje ocenil kot jaz, a jaz sem bil seveda kritičen tudi do projekta oziroma prihoda Magne. In sem jasno zahteval zagotovila pristojnih ministrstev, da bodo zakonodaje spoštovane do zadnje črke zakona. Da se ne bodo kršili okoljevarstveni standardi in da, seveda, ne bodo pod vprašaj postavljene pravice delavcev in zaposlenih. Ko sem dobil zagotovila – jaz verjamem, da so bila korektna in ne privlečena za lase – da ni pod vprašaj postavljena pitna voda, okoljevarstveni standardi in da bodo ljudje tukaj korektno plačani, se je moje stališče spremenilo – tako podpiram prihod Magne.«

Zakaj je med načrtovanjem investicije ta avtomobilski gigant naletel na toliko preglavic?

»Občina, težave, prihajajoči tuji investitor … So bile težave, to je dejstvo. Skupni imenovalec teh težav je očitno še prevelika zbirokratiziranost postopkov v tej državi. Moram reči, da je to na moji agendi in na agendi programa moje stranke, Desusa, da čimprej in čim učinkoviteje odpravimo te težave.«

»Nenazadnje tudi midva sva državljana in rabiva kdaj kakšno dovoljenje ali dokument. Pa tudi ugotavljava, da je vse preveč nekih nepotrebnih papirjev in čakanj, odpiranja teh in onih vrat .. In tukaj bi morali razmišljati bolj po ZKP-ju, zdravi kmečki pameti.«

Lahko bi povzeli, da tega na sploh manjka pri nas …

»Seveda. Če bi bil malo kritičen do trenutnega državnega ustroja … Ugotavljam, da smo glede predpisov, zakonov in regulativ predimenzionirana država. Verjamem, da bi bilo z mnogo manj predpisi, poenostavljenimi in združenimi na enem mestu, neprimerno lažje urejati kako stvar. Mnogokrat velja tisti pregovor: Operacija uspela, pacient pa podlegel. Važno je, da je po črki zakona, pa četudi je to neučinkovito. A se trudimo tudi osebnostno te zadeve premostiti in jih narediti bolj prijazne do ljudi.«

O najaktualnejšem izzivu mesta Maribor

Prikl meni, da v mestu izzivov ne manjka, tako pri ureditvi starega mestnega jedra kot v ureditvi v starem mestu delujočega prometa, pri čemer dodaja, da je Ljubljana nekatere zadeve pri prostorski ureditvi in prometu rešila učinkoviteje.

»Gospodarstvo in nova delovna mesta – to so ključni izzivi Maribora, ki verjamem, da jih lahko s skupnimi močmi rešimo. Maribor je turistična destinacija, univerzitetno mesto in ima dobro geostrateško lego – imamo letališče in imamo ogromno znanj, izkušenj in ljudi iz preteklosti … Prav bi bilo, da to nekako s skupnimi močmi združimo ter naredimo celovito in uspešno mesto po naši meri.«

Kot vzrok za mariborsko neuspešnost izpostavlja tri razloge: »Ko smo videli, da se obetajo spremembe, nismo imeli pripravljenega scenarija, kako izpeljati zadeve v spremenjenih okoliščinah. Pomanjkanje vizije.

Drugi je, da smo prevečkrat s prstom kazali na Ljubljano. Saj ne rečem, da se Ljubljana obnaša korektno do Maribora in ostalega dela Slovenije, ni pa vsa krivda tam. Včasih bi morali sami kaj postoriti, pa nato kaj zahtevati. Saj imamo izkušnje. Včasih je bil Beograd, danes sta pa Ljubljana in Bruselj. Pa ni vedno tako.

Tretji – morda najpomembnejši – pa je, da nismo nikoli znali skupaj stopiti … iskreno, pošteno, korektno. Da, znali smo, ko je bilo najbolj pomembno – osamosvojitvena vojna, druga svetovna vojna pa še kaj … Takrat, ko pa bi morali narediti kaj za naše mesto, da bi prehiteli Celje, Kranj, Ljubljano in tako dalje, takrat pa ni bilo tiste iskrenosti in smo se delili. In ta delitev še nikoli ni bila tako dobra.«

Ali menite, da mariborska občina dobro opravlja svoje delo?

»Težko dam končno oceno, ker nimam direktnega vpogleda. Kot kritični Mariborčan sem lahko na tem mestu ugotovil, da bi lahko bilo marsikaj boljše. Nekaj stvari je seveda bilo postorjenih, tako da morda ena bolj skromna pozitivna ocena.«

Ker so lokalne volitve pred vrati, vas moramo povprašati - vas je kdaj zamikal županski stolček?

»Moram biti iskren, da je nekaj špekulacij na to temo že bilo v preteklosti, nekaj nagovarjanj, seveda je bilo. V tem trenutku si kruh služim s poslanstvom oziroma s službo poslanca v državnem zboru. In se tudi v teh dnevih odločam oziroma sprejemam odločitev, da se še enkrat podam za poslanski stolček. Tako da sem v tem trenutku fokusiran izključno na to, da dokončam do sedaj zastavljeno delo in se seveda posvetim bližajočim se državnozborskim volitvam.«

Ko sva že omenjala to Ljubljano … Nekaj je državnih podjetij v Mariboru, a tudi skozi to prizmo slišimo očitke, da denar odteka v Ljubljano. Dotaknimo se primera Dravskih elektrarn Maribor.

»V tem mandatu so nas pošteno izigrali … ministrstvo kot največja stranka. Dobro veste, da je bila moja želja z nekaj somišljeniki realizirati, da se sedež Slovenskih elektrarn prenese v Maribor, da na vlogi, pomenu in moči dobijo tudi Dravske elektrarne. Seveda so imeli moji kolegi iz največje parlamentarne stranke figo v žepu in ta projekt ni uspel. Meni je še zdaj žal in to je tisti primer, ko nismo znali Mariborčani stopiti skupaj. Kako gledam na to, da se stekajo kadrovske, finančne in še kake zadeve v en center, v to nesrečno Ljubljano … Ošpice dobim, ko vidim raznorazne strategije, projekte, agende – strategije o skladnem regionalnem razvoju, policentrizmu, regijah in pokrajinah … To so lepo napisane zadeve, na koncu pa nima noben regionalni center prav nobene koristi od tega. Če bi vlada, koalicija – tudi ta obstoječa – imela kaj poguma, bi to lahko realizirala, ampak te ideje o pokrajinah si želijo že vsaj tako dolgo, kot je živa Slovenija ... Od 91. leta! Pa smo imeli različne scenarije, od dveh do petnajstih regij oziroma pokrajin .. Pa noben ni zmogel, saj so bili v ozadju neki egoistični parcialni interesi.«

Pa bi lahko rekli, da ste mariborski poslanci v Ljubljani naredili dovolj za to mesto?

»Mnogi Mariborčani, ko pridejo na Trojane, mogoče pojejo vampe in spijejo kavo, potem pa pozabijo, da so Mariborčani. Celo v intonaciji govora izpustijo našo pristno mariborščino. To je bil tipičen primer projekta selitev Holdinga Slovenskih elektrarn v Maribor, pa še kak projekt bi lahko omenil.«

Torej menite, da ne?

»Govoril bi o sebi, o drugih težko sodim. Tudi jaz bi lahko najbrž naredil več, če ne bi bil mnogokrat osamljen, če bi imel kdaj posluh kakšnega ministra, morda tudi ministra, ki prihaja iz moje stranke … Tega je bilo premalo. Na nekatere zadeve pa velja opozoriti. Ko smo sprejemali zakon o varstvu okolja in ko se je sprejemal energetski zakon … Sem pozno opazil, a vseeno sem, da gre za hudo škodljiva zakona za Maribor, vsaj eden bi zahteval na letni ravni približno 400.000 evrov, kar bi zopet steklo v Ljubljano, namesto, da se ta sredstva zadržijo in koristno porabijo tu.

Seveda, ko sem ugotovil, da je to škodljivo za Maribor, sem stopil na zadnje tace in poskrbel da ta zakona nista bila sprejeta. Pri zakonu o varstvu okolja je bila predlagateljica moja ministrica, ki najbrž ni bila navdušena nad mojimi potezami, ampak jaz sem predsednik, poslanec in prebivalec Maribora. Potem pa šele vse ostalo. In sem izjemno vesel, da sem pomagal, da ta zakon ni odpeljal denarja iz Maribora. Čeprav se bo morda kje to pozabilo, ko bo nekdo s kakšne druge stranke tekal pred subjekti Magne. A tu je šlo zato, da smo ohranili 800.000 evrov v Mariboru, posledično pa verjetno tudi kako delovno mesto.«

Kako odgovarjate na očitek, da dela stranka zgolj za starejšo populacijo, medtem ko se na mlade pozablja?

»Desus je demokratična stranka upokojencev Slovenije. Z nazivom nam piše, da smo upokojenska stranka, a to še zdaleč ne pomeni, da so v naših programskih izhodiščih in delovanju zgolj in izključno samo penzije, upokojenci in nič drugega. Praktično imamo odgovore na vsa vprašanja, eden izmed gesel naše stranke je 'Desus za vse generacije'. In prav je, da je tako. V zadnjem času pristopa v našo vrsto kar nekaj pripadnikov srednje generacije. Očitno nas prepoznavajo kot stranko z dolgoročno vizijo, ki se v preteklosti nikakor ni kompromitirala. Težko najdem katero drugo stranko, katere posameznik ali stranka kot taka ni kompromitirala. In jaz verjamem, da je to stranka, ki ima veliko perspektivo. Nenazadnje pa je en projekt, na žalost nerealizirana zapisan cilj v koalicijski pogodbi, tudi ustanovitev rezervnega demografskega sklada, ki bi imel za posledico dolgoročno nemoteno izplačevanje pokojnin in bi še najmanj vplival na sedanjo generacijo upokojencev. Predvsem pa bo imel neposredne vplive in bo direktno tangiral predvsem na sedanjo srednjo generacijo – mojo generacijo in še tisto mlajšo.«

»Namen tega sklada je bil predvsem tem mladim in srednjim generacijam povrniti zaupanje v pokojninski sistem, ki se je po raznoraznem spletu okoliščin močno omajalo. In verjamem, da je to ena izmed ključnih prioritet, ki jih moramo v začetku naslednjega mandata – kakršnakoli že bo koalicija in vlada – realizirati, ker je to neobhodno potrebno za Slovenijo.

Hitrih 5 z Urošem Priklom

Komentarji (1)

marjan penzionist (ni preverjeno)

Ta je mirno glasoval PROTI dvigu izplačila rekreacijskega dodatka za penzioniste. Upam,da se to spomnijo na volitvah vsi,ki so (smo) bili prikrajšani.

Starejše novice