V poplavi nasvetov za hujšanje se hitro znajdemo v začaranem krogu. Medtem ko so nekatera priporočila res koristna in podprta z znanostjo, so druga bolj kot ne zavajajoča ali celo škodljiva. Predstavljamo pet pogosto slišanih 'dietnih pravil', ki jih je v resnici bolje prezreti, če si želite odvečne kilograme izgubiti uspešno.
Banana, prepovedano sadje
Banane so pogosto na udaru, ker vsebujejo nekoliko več ogljikovih hidratov kot drugo sadje. A v resnici je ta razlika komaj znatna – manjša banana vsebuje v povprečju nekje 23 gramov ogljikovih hidratov, medtem ko jih malo jabolko vsebuje 21. Ključ je torej v zmernosti in uravnoteženem dnevnem vnosu sadja in tudi drugih živil, ter ne v izključevanju. Velja se spomniti tudi, da so tudi sadni sladkorji v resnici sladkorji - torej imajo v dovoljšnji količini enako kalorijsko težo, kot slaščice. Tega se dobro zavedajo bolniki z diabetesom.
Izogibanje glutenu
Izogibanje glutenu ima smisel le pri ljudeh s celiakijo ali preobčutljivostjo na gluten. V nasprotnem primeru lahko prehrana brez glutena celo povzroči pridobivanje telesne teže, saj so brezglutenski izdelki pogosto bogati s sladkorjem in aditivi. Če kruh in testenine zamenjate z brezglutenskimi piškoti in kruhom, niste naredili nobene posebne revolucije – pekovski pripravki brez glutena so še vedno precej kalorični, kar je tudi njihov namen. Zmanjšanje vnosa glutena sicer nosi določen smisel, vendar v obliki zmanjševanja splošnega vnosa, ne zamenjav ali popolne restrikcije.
Izdelki z 'manj maščob'
Na prvi pogled se zdi logično: manj maščob pomeni manj kalorij, kar pomeni manj kilogramov. A resnica je drugačna. Izdelki z oznako 'light' pogosto vsebujejo več dodanega sladkorja, da nadomestijo z maščobami izgubljen okus. Poleg tega zdrave maščobe, kot so tiste v oreščkih, avokadu in semenih, prispevajo k daljšemu občutku sitosti. Raziskave kažejo, da prehrana z nizkim vnosom maščob, a visokim deležem ogljikovih hidratov, pogosto vodi v povečanje telesne mase.
Namesto da slepo sledite vsakemu modnemu nasvetu, se raje osredotočite na ravnovesje, zmernost in kakovost prehrane. Dolgoročno uspešno hujšanje ne temelji na izključevanju določenih živil, temveč na zdravih navadah, ki jih lahko ohranite za vedno.
Beljaki da, rumenjaki ne
Dolgo je veljalo, da naj bi jajca zviševala holesterol, a sodobne raziskave te trditve postavljajo pod vprašaj. Znanstveniki ugotavljajo, da uživanje do sedem jajc tedensko nima negativnega vpliva na srce in ožilje. Rumenjaki vsebujejo številne koristne snovi, med drugim vitamine D, B12 ter minerale kot so cink, selen in železo. Poleg tega jajca vsebujejo več nenasičenih kot nasičenih maščob in so hranilno izredno bogata. Izogibanje rumenjakom zato pomeni izgubo dragocenih hranil brez pravega razloga.
'Prazne', 'lažje' in 'zelenjavne' kalorije so še vedno kalorije
Kalorija iz sveže iztisnjenega pomarančnega soka naj ne bi bila enaka kaloriji iz gazirane pijače, je pogost urbani mit med ljudmi. Temu ni tako - kalorija je znanstvena merska enota, ki je določena na podlagi tega, koliko energije snov nvsebuje. Vse kalorije so torej enake - 200 kalorij iz zelenjave je povsem enakih 200 kalorijam iz slaščic. Vendar pa to ne pomeni, da prva izbira ni občutno boljša za naše zdravje in prehranjenost telesa.
Namesto da obsesivno štejete kalorije, raje dajte prednost živilom z visoko hranilno vrednostjo.
Starejše novice
