Pristno štajersko prekmursko bučno olje petih domačih oljarjev je zaščiteno z geografsko označbo. V Zeleni točki v Murski Soboti so ob dnevu slovenske hrane spregovorili tudi o tem.
Peterica oljarjev, združenih v GIZ Golica - Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice, Oljarna Fram, Oljarna Jeruzalem Ormož, Oljarna Kocbek iz Svetega Jurija ob Ščavnici in Oljarna Križevci - potrošnikom ponuja avtentično štajersko prekmursko bučno olje, ki je tudi vrhunske kakovosti.
Na embalažah uporabljajo skupno ime štajersko prekmursko bučno olje, logotip z istim imenom ter evropski znak kakovosti zaščitena geografska označba.
»Vonj, okus, barva, bistrost in občutek v ustih. Ta občutek v ustih je ena izmed pomembnejših lastnosti, ker definira pri potrošniku, ali mu je olje všeč ali pa ne,« je ključne značilnosti naštela Vida Motaln, direktorica Golica GIZ.
Te proizvajalce štajersko prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo je uspelo povezati trgovini Zelena točka, kjer sledijo kratki dobavni verigi.
»To pomeni, da je hrana pridelana v okolju, od domačih pridelovalcev, in da mine kratke čas od tega, da se pobere na njivi in da se dostavi v trgovino in pride na polico,« je dejal Denis Topolnik, Skupina Panonski vrtovi.
Zelena točka oskrbuje šole in druge javne zavode, gostilne in celo druge trgovine. Ukvarjajo pa se tudi z osveščanjem kupcev.
Andrej Vučkič, vodja Zelene točke, opaža, da k njim prihajajo že dobro osveščeni potrošniki: »Nekje 60 do 70 odstotkov naših potrošnikov vpraša, ali je to domače, če je to domače, če je to lokalno.«
Razvili so celo sistem sledljivosti pridelkov in izdelkov, ki pridejo njihove trgovske police, na osnovi blockchain tehnologije. Podatki se torej ne dajo manipulirati.
S pomočjo teh podatkov za na primer endivijo v njihovih trgovini vidimo, daj je bila posejana 2. julija, s pomočjo fotografije 29. julija spremljamo rast, 15. novembra spravilo, 15. novembra prevzem in včeraj tudi prihod na police.
Kupec pa lahko najde celo njivo oziroma parcelo, na kateri je zrasla.
Številni potrošniki so to že prepoznali, opazimo med trgovskimi policami Zelene točke, ki se je pred desetimi leti začela oblikovati na pobudo pomurskih zelenjadarjev.
»To mi največ pomeni, zato radi pridemo v takšne, kjer je domača hrana,« pravi stranka Dragica Buček.
Čeprav takšni kupci niso redki, je do osveščenosti vse potrošnikov še dolga pot. Trudijo pa se razbiti tudi mit, da je lokalno hrana nujno dražja.
»Če primerjaš ceno krompirja, ceno jabolk, napram ceni iz Italije, z Nemčije, so naša jabolka cenovno isto, mogoče celo še kaj ceneje, tudi krompir, če pa pogledaš sam izgled jabolka in okus, pa to ne moreš primerjati,« je jasen vodja Zelene točke.
In to poudarjajo tudi oljarji. Za pridelavo štajersko prekmurskega bučnega olja sledijo točno določenim postopkom in tudi olje samo ima zato točno določene senzorične lastnosti.