Najprej so postavili majsko drevo na Remšniku, nato v Radljah, na Vasi in nazadnje še na Dobravi.
Tradicionalno kot vsako leto, so člani PGD Radlje tudi letos postavili več majskih dreves v Občini Radlje ob Dravi. Postavitev majskih dreves v krajih Remšnik, Radlje, Vas in Dobrava so izvršili s podporo župana Radelj Alana Bukovnika in vsem njihovim članom ter ostali lokalni skupnosti. Prireditev je dodatno popestril Mestni pihalni orkester Radlje.
Postavitev mlaja sega daleč nazaj v zgodovino, še v predkrščanske čase. Na prvi maj postavljajo mlaje pred vasi po vsej Srednji Evropi. Verjetno, da gre za dediščina naših predniko Venetov, od katerih so jo prevzeli Kelti.
Tradicija postavljanja mlaja
Na Slovenskem imamo živahen opis mlaja na Štajerskem in drugod po Sloveniji, kjer so se fantje v nedeljo pred prvim majem odpravili po vasi pobirat denar s katerim naj bi kupili od gozdnega posestnika primeren mlaj. Dva dni pred 1. majem so šli ponj. Biti je morala smreka, visoka vsaj 30 do 40 metrov. Čim višji je bil mlaj, tem več "kredita" je imela vas. Vasi so se med seboj kosale, katera bo postavila večji in bolj okrašen mlaj. Ko so fantje po večurnem iskanju odkrili pravšnjo smreko, so jo podrli in olupili do vršiča. Od "smrekovja" dol so obesili tri iz zelenja in cvetja spletene vence; spodnji je bil najširši, ponekod so na vence obešali darove - košarico z vinom, potico, meso, tudi z denarjem - dar je bil namenjen tistemu, ki je po mastno namazanem obeljenjem deblu priplezal do vrha. Drugod so deblo ovili z bršljanom.
Povsod pa so na vršič nataknili državno zastavo, ki je bila vidna od daleč. Mlaj so postavljali ob cestah in je moral do večera stati. Nato so nekaj časa rajali, se veselili, igrali in plesali. Ko so se razšli, so postavili stražo, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi čez noč fantje iz sosednje vasi mlaj podžagali. Slednje bi pomenilo veliko sramoto za vas za vse večne čase. Zadnjega maja so mlaj podrli.
Foto: PGD Radlje
