Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) bo v ponedeljek začela nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost kolesarjev, ki sodijo med ranljivejše udeležence v prometu.

Po poročanju Javna agencija Republike Slovenije za varnost je na slovenskih cestah lani umrlo 13 kolesarjev, 179 je bilo huje poškodovanih. Akcija bo do 28. maja ponudila številne preventivne dogodke na lokalni in nacionalni ravni.

Po analizi AVP se delež kolesarskega prometa v Sloveniji v zadnjih nekaj letih vztrajno in pomembno povečuje. Takšen je trend tako v primeru urbanega kolesarjenja znotraj naselij, kjer se povečuje tudi število mest, ki ponujajo sistem uporabe in izposoje javnih koles, kot tudi v primeru rekreativnih kolesarjev izven naselij.

Nesreče kolesarjev znotraj naselij

Velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se je lani zgodila znotraj naselij (85 odstotkov). Med najpogostejšimi vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost (skoraj 32 odstotkov), neupoštevanje pravil o prednosti (20 odstotkov) in nepravilna stran oz. smer vožnje (14 odstotkov). Kolesarji so pogosto povzročitelji nesreč, saj je bilo pri smrtnih žrtvah in huje poškodovanih kar 60 odstotkov kolesarjev tudi povzročiteljev.

Pogosto gre za prometne nesreče, kjer je udeležen samo kolesar - v primerih neprilagojene hitrosti, vožnje po klancu, v ovinku - ali pa gre za nepravilnosti kolesarja, kot je vožnja v nasprotni smeri. V letu 2016 se je tudi pri kolesarjih problematika alkoholiziranosti povečala. Za 14 odstotkov je poraslo število nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran kolesar, trije alkoholizirani kolesarji so umrli.

Večina krši prometna pravila

Opazovanje, ki je v letu 2016 zajelo več kot 4800 kolesarjev, je pokazalo, da jih skoraj tri četrtine krši prometna pravila, več je bilo moških. Med kršitvami so bile najpogostejše neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri in tudi vožnja v rdečo luč na semaforju. Pogosta sta bila tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku in uporaba mobilnega telefona med vožnjo.

Rezultati so tudi pokazali, da v povprečju uporablja zaščitno čelado 13 odstotkov kolesarjev - delež je pri moških in kolesarjih izven naselij veliko višji. Skoraj 70 odstotkov otrok do 14. leta je uporabljalo čelado, med odraslimi približno 15 odstotkov, najnižji je bil delež uporabe čelade pri mladostnikih (3,8 odstotka).

Delež uporabe zaščitne čelade je bil pri kolesarjih, ki so bili udeleženi v prometni nesreči ter utrpeli hude ali smrtne poškodbe, okoli 30-odstoten in se povprečno v zadnjih petih letih ni pomembno spreminjal. Pri umrlih jih več kot polovica ni uporabljala čelade. Na AVP bodo letos v okviru različnih aktivnosti razdelili 500 čelad, s katerimi želijo povečati njeno uporabo med mladostniki.

Preventivna akcija

V času nacionalne preventivne akcije za večjo varnost kolesarjev, ki se bo začela v ponedeljek in trajala do 28. maja, bodo policija in občinska redarstva tudi izvajala poostren nadzor nad kolesarji in vozniki motornih vozil. V akciji sodelujejo tudi ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter nevladne organizacije.

Konec lanskega leta je sicer stopila v veljavo novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki predpisuje obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade za vse otroke in mladostnike do 18. leta, ter za vse voznike mopedov in skuterjev, in to ne glede na moč motorja.

 

Starejše novice