Izrael in kršitve mednarodnega prava – kako mora odreagirati Slovenija?
V Mariboru so danes različni sogovorniki pojasnili, kakšne mednarodnopravne obveznosti ima Slovenija v odnosu do države Izrael, ki jo je Meddržavno sodišče spoznalo za krivo izvajanja apartheida in za katero je z verjetnostjo ugotovilo, da njena ravnanja kršijo Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.
Po informaciji, da si država Izrael želi odpreti drugi častni konzulat v Sloveniji v Mariboru, so politični odločevalci v državi, ki morajo to potrditi, že prejeli njihov poziv, naj tega ne storijo, ker da bi to bilo med drugim »sramotno dejanje«.
Dolžnost držav
Iva Ramuš Cvetkovič, iz Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je opozorila, da je to, da Slovenija zavrne zahtevo Izraela za odprtje novega častnega konzulata, ni zgolj moralna nujnost.
»To je pravna obveznost, ki izhaja iz dveh pravnih podlag. Prva izhaja iz Konvencije o kaznovanju in preprečevanju kaznivega dejanja genocida. Slovenija je dolžna sprejeti vse ukrepe za preprečevanje genocida, kar pomeni tudi omejitev ali ukinitev vojaškega, gospodarskega in diplomatskega sodelovanja. Druga pravna podlaga izhaja iz Svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča iz leta 2024.«
Julija lani je Meddržavno sodišče izdalo drugo svetovalno mnenje o kršitvah Izraela na okupiranih palestinskih ozemljih, v katerem je ugotovilo kršitve pravice do samoodločbe Palestincev in njihovih človekovih pravic. V mnenju je jasno zapisano, da so obveznosti vseh držav preprečevanje sprememb fizične in demografske sestave ter institucionalne strukture ozemlja, ki ga je Izrael zasedel 5. junija 1967. Države so dolžne, da ne nudijo pomoči ali podpore pri ohranjanju takšnih razmer, opozarjajo.
O vojnih zločinih
Ana Tasič iz Gibanja za pravice Palestincev je izpostavila zgroženost nad predlogom o odprtju častnega konzulata Izraela v Mariboru. »Izrael že desetletja izvaja politiko etnične in verske diskriminacije ter etničnega čiščenja in genocida. Od oktobra 2023 je bilo v Gazi ubitih več kot 60.000 ljudi, od tega 18.000 otrok. Na Zahodnem bregu je bilo od januarja 2024 ubitih več kot 40.000 ljudi. Izrael zavestno napada civilno prebivalstvo in blokira humanitarno pomoč. To je vojni zločin,« je dejala.
Matic Primc iz Organizacije za participatorno družbo povedal, da so k ukrepom že pozvali ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon, premierja Roberta Goloba, predsednico države Natašo Pirc Musar, poslance državnega zbora in župana Maribora Aleksandra Sašo Arsenoviča, naj odpravijo častnega konzula Izraela.
Danijel Rebolj, nekdanji rektor Univerze v Mariboru, pa je med drugim menil, da se cel svet pretvarja, kaj se v resnici dogaja v Palestini, s čimer se ruši tudi pravni red.