Po devetih letih v veljavo stopa nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki prinaša nekaj sprememb.
Določeni znaki bodo grafično posodobljeni, kakšnega ne boste več našli.
Temeljni namen prenove pa je predvsem v uskladitvi znakov z novodobnimi asistenčnimi sistemi v vozilih.
Nov pravilnik bo ustrezal napredku tehnike
Ministrstvo za infrastrukturo je pred kratkim objavilo vsebino novega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki bo nadomestil večkrat noveliranega devetletnega predhodnika.
Trenutno še veljaven pravilnik namreč več ne ustreza zahtevam posodobljenega zakona o cestah.
»Vsebina novega predpisa ne prinaša bistvenih sprememb na področju prometne signalizacije. Predpis je le nomotehnično posodobljen, v celoti so prenovljeni grafični prikazi, bistvena novost pa je uskladitev posameznih rešitev z zadnjim stanjem tehnike,« so za Žurnal24 povedali na ministrstvu za infrastrukturo.
Pravilnik določa, da morajo upravljavci cest novosti z novim pravilnikom uskladiti do julija 2026.
Izjeme so zgolj varnostne ograje, ki so bile postavljene pred letom 2016. Slednje bodo lahko upravljavci še naprej posodabljali po lastni presoji oziroma potrebi, navaja Žurnal24.
Izboljšana naj bi bila vidnost znakov
Delne spremembe bodo nastale pri zahtevah glede vidnosti oziroma odbojnosti znakov in talnih označb. Na znakih se bodo uporabljale tudi nove folije.
Med najbolj problematičnimi je znak za omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro, ki je bil zaradi neenotne postavitve večkrat slabo opazen.
Znak spada v kategorijo znakov, ki imajo zunanje mere 60 krat 60 centimetrov, notranji znak z napisom 30, pa je še občutno manjši.
Sodobni asistenčni sistemi, ki upravljajo obvezne pomočnike za hitrost, omenjene znake zato velikokrat spregledajo.
Pravilnik pa ne prinaša novosti glede morebitnega obveznega kombiniranja tega znaka s talnimi označbami, navaja Žurnal24.
Nekateri z drugačnim imenom, drugi ukinjeni
Eden izmed znakov, ki bo preimenovan, je tisti, ki opozarja na bližnje krožišče.
Slednje se bo iz krožnega križišča preimenovalo v križišče s krožnim prometom.
Na slovenskih cestah ne boste več zasledili kar pogostega znaka, ki opozarja na neravnino oziroma vboklino na vozišču.
Iz te kategorije ostajata samo dva znaka, in sicer za neravno vozišče ter prevoj.
Izginjajo pasovi za počasna vozila, posodobljen znak za vlak
Ukinjajo se tudi pasovi za počasna vozila.
Namesto njih se vzpostavlja signalizacija za odpiranje in zapiranje dodatnih prometnih pasov ter označitev števila pasov v posamezni smeri, za Žurnal24 pojasnjujejo na ministrstvu.
Spremenjen bo tudi znak za nenadzorovan prehod čez železniške tire, saj bo grafiko zastarelega vlaka zamenjala podoba sodobnega.
Uveden znak za pas z najmanj dvema potnikoma
Pri znakih za izrecne odredbe je dodana nova omejitev na 120 kilometrov na uro.
Ena večjih novosti je tudi znak z oznako 2451, ki predstavlja cesto oziroma prometni pas za osebna vozila z najmanj dvema osebama.
Ta znak naj bi pomagal pri boljšem izkoristku cestne infrastrukture ter zmanjšanju števila vozil s samo enim potnikom v mestnih središčih.
Našli ga boste na cesti oziroma prometnem pasu, po katerem lahko vozijo osebna vozila, v katerih se poleg voznika prevaža še najmanj en potnik.
Spremembe tudi pri označbah za kolesarje ter varnostnih ograjah
Spremenjen bo tudi prometni znak za območje umirjenega prometa, ki bo imel po novem izpisano hitrost deset kilometrov na uro.
Ta sicer na območju umirjenega prometa velja že sedaj, a marsikateri voznik, še manj pa sodobni avto ne ve, kakšna pravzaprav je omejitev.
Za kolesarje je pomembno, da bodo skoraj vsepovsod namesto vertikalne signalizacije (znakov na drogovih) uporabljene talne označbe.
Spremembe sledijo tudi pri varnostnih ograjah na cestah, ki se bodo v naseljih uporabljale le v primeru nevarnega mesta zaradi vodotoka, železniške proge, večjega podpornega zidu ali v primeru poteka ceste po strmem terenu.
Novosti tudi glede znakov za prenehanje omejitev hitrosti
Posodobljen pravilnik deloma posega tudi v pravila glede veljavnosti prepovedi in omejitev, znotraj katerih do sedaj veljavna ureditev predpisuje, da veljajo od mesta postavitve znaka do mesta, kjer je postavljen znak o njihovem preklicu, drugače pa do prvega naslednjega križišča javnih oziroma nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet.
Najbolj pogost primer so hitrostne omejitve, ki veljajo do prvega naslednjega križišča.
Tega pravila pa marsikje drugod po Evropi ne poznajo in zato pri nas povzroča velikanske težave sistemom za prepoznavo in uravnavanje hitrosti.
Asistenčni sistemi namreč pričakujejo jasno signalizacijo z znakom, ki prekliče omejitev. Zato v najnovjših vozilih ti sistemi velikokrat ne delujejo ustrezno.
Novi pravilnik ohranja staro pravilo glede preklica omejitev z naslednjim križiščem, vendar dodaja, da po vsakem križišču mora slediti znak, ki prekliče najvišjo dovoljeno hitrost oziroma druge prepovedi in omejitve.