Kot v večini evropskih držav se tudi v Sloveniji pojavljajo primeri visoko patogene aviarne influence (HPAI) podtipa H5N1.
Primere so potrdili pri labodih grbcih v občinah Apače, Lenart, Lendava Ptuj, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Izola in Piran. Primer ptičje gripe so imeli tudi v ljubljanskem živalskem vrtu.
Z izjemo črnega laboda v ljubljanskem živalskem vrtu so v Slovenji v zadnjih tednih ptičjo gripo potrdili le pri divjih pticah, in sicer pri labodih grbcih.
Ptičjo gripo so potrdili tudi pri črnem labodu v ljubljanskem živalskem vrtu, ne nazadnje pa v obratu za rejo perutnine pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so morali vseh 1053 tamkajšnjih kokoši usmrtiti.
Da bi zmanjšali tveganje za vnos virusa z divjih ptic v reje perutnine, za celotno Slovenijo veljajo priporočila, ki jih je oktobra lani sprejelo državno središče za nadzor bolezni.
Okužijo se lahko tudi sesalci
Svetovna organizacija za zdravje živali medtem poroča, da se lahko z virom visoko patogene ptičje gripe okužijo tudi sesalci – ti bi lahko služili kot »posode«, v katerih se mešajo različni virusi, tako pa bi lahko nastale nove različice, ki bi bile človeku še bolj nevarne, kar so nam potrdili tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pa so prenos visoko patogene aviarne influence s ptic na sesalce zaznali tudi pri nas? Kot so nam povedali na ministrstvu, so lansko leto virus ugotovili pri belem dihurju.
Ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene predvsem ptiče. Bolezen se med njimi prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.
Zato je v prvi vrsti pomembno preprečevanje širjenja okužb na druge, zlasti dovzetnejše vrste ptic.
Še nikoli toliko
Podatki Svetovna organizacija za zdravje živali kažejo, da je bilo v sezoni 2021/2022 potrjeno največje število primerov okužb do zdaj; okužbe so potrdili v 25 državah članicah Evropske unije. Pri tem je največkrat šlo za okužbo s podtipom H5N1 – podtipa H5N8 in H5N5 sta bila potrjena le v nekaj izbruhih na severu Evropske unije.
Veliko umrljivost zaradi podtipa H5N1 so zaznali pri več vrstah morskih ptic, sploh v njihovih gnezditvenih kolonijah. Posledično je število okužb pri divjih pticah naraslo med junijem in avgustom leta 2022 – gre za obdobje, v katerem v prejšnjih letih o okužbah s HPAI praktično niso poročali. Ob tem velja omeniti, da so bile okužbe odkrite bolj kot ne le na obalnem delu zahodnih držav članic Evropske unije.
Širjenje virusa med perutnino je bilo težko zajeziti, potem ko je našel pot na območja z visoko koncentracijo tovrstnih obratov. Tako je na nekaterih območjih v Franciji, Italiji in na Madžarskem prišlo do večkratnih izbruhov.
Ena glavnih nalog komisije
Evropska komisija je v sklopu ukrepov za obvladovanje največje epidemije aviarne influence v Evropski uniji doslej pred kratkim uskladila pravila o cepljenju živali proti najhujšim boleznim. Uvedli bodo posebna pravila za cepljenje v nujnih primerih ali preventivno cepljenje, ki se bo uporabilo kot ukrep za obvladovanje ali preprečevanje bolezni.
Kot so sporočili iz Bruslja, bo to omogočilo varne premike živali in proizvodov iz obratov in območij. Poleg tega bodo ukrepi za zmanjšanje tveganja in nadzor preprečili širjenje bolezni s cepljenimi živalmi ali proizvodi iz teh živali.
Nova pravila se bodo uporabljala od 12. marca.
Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je poudarila, da je boj proti aviarni influenci oziroma ptičji gripi ena glavnih nalog komisije. »Takšni izbruhi povzročajo ogromno škodo temu kmetijskemu sektorju in ovirajo trgovino,« je opozorila.
Preventivni ukrepi
Nacionalni veterinarski inštitut slovenske rejce perutnine poziva, naj bodo pozorni in dosledno upoštevajo preventivne ukrepe. Če zaznajo zmanjšano porabo krme in vode za več kot 20 odstotkov ter padec nesnosti za več kot pet odstotkov, ki traja že več kot dva dni, naj takoj obvestijo veterinarja.
Obvestiti ga morajo tudi o povišanem dnevnem poginu za več kot trikrat od pričakovanega, o pojavu kliničnih znakov (ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki), o pojavu živčnih motenj (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti) ali o posmrtnih spremembah, ki kažejo na aviarno influenco.
Za preprečevanje širjenja morajo rejci gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem med drugim izvajati tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami, strehami ali na drug ustrezen način oziroma se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih.
Vodna zajetja na prostem, ki se pri nekaterih vrstah perutnine uporabljajo zaradi dobrobiti živali, je treba uporabljati tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam. Pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, je treba vodo obdelati s postopki, ki uničijo viruse aviarne influence (na primer s prekuhavanjem ali uporabo filtrov, UV-razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor).
Omejiti je treba stike nepooblaščenih oseb s perutnino in vstop v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevati ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (na primer namestitev razkuževalnih pregrad, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok).
Dnevni izpust živali na prosto je treba omejiti na najkrajši možni čas. Biovarnostne ukrepe je treba upoštevati tudi ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic, poleg tega pa še na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.
Z neposrednim stikom
Večina sevov ptičje gripe je za ljudi relativno neškodljiva, lahko pa pride do mutacij. Ptičja gripa se sicer s ptic na ljudi običajno prenaša z neposrednim stikom. Svetovna organizacija za zdravje živali zato ljudem, ki so v stiku z okuženimi pticami, priporoča, da nosijo zaščitno opremo in se izogibajo nezaščitenim stikom z okuženimi ali mrtvimi pticami, kadavri in iztrebki, kakor tudi potencialno okuženim okoljem.
Pred dnevi je v Kambodži zaradi ptičje gripe umrla 11-letna deklica, kar je prva smrtna žrtev tega virusa v tej državi po več letih.
Deklica je 16. februarja zbolela za vročino, kašljem in bolečinami v želodcu, pozneje pa je v bolnišnici umrla. Rezultati testov so potrdili, da je bila deklica pozitivna na H5N1.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato poudarjajo, da je »nujno izvajanje vse predpisanih ukrepov, vključno z ukrepi biološke varnosti. Poleg tega ima pojav lahko za posledico tudi veliko ekonomsko škodo zaradi odrejenih ukrepov na okuženem gospodarstvu (kot so usmrtitev in neškodljivo uničenje perutnine, uničenje ali razkuževanje opreme in drugih materialov, ki bi lahko bili kontaminirani) in izvajanje ukrepov na območjih z omejitvami (na primer, prepovedi oziroma omejitve pri premikih živali in proizvodov, klinični pregledi perutnine in preiskave vzorcev, prepoved naselitve perutnine)«.
Starejše novice
