Slika je simbolična (foto: Žan Osim).
Ministrstvo za finance je določilo koeficiente razvitosti občin, ki veljajo za leti 2024 in 2025 in so podlaga za določanje obsega sofinanciranja investicij iz državnega proračuna.

Vlada Republike Slovenije je na 85. redni seji sprejela sklep o Uredbi metodologije za določitev razvitosti občin za leti 2024 in 2025.

Na podlagi določb Uredbe je Ministrstvo za finance določilo koeficiente razvitosti občin, ki v skladu s 1. členom Uredbe veljajo za omenjeni leti.

Najvišji koeficient razvitosti je bil ponovno izračunan občinama Komenda in Trzin, najnižji pa še vedno pripada pomurski občini, in sicer občini Hodoš

Višina koeficienta določa obseg državnega sofinanciranja 

4. člen zakona o financiranju občin določa, da razvitost občin, kot merilo za sofinanciranje investicij občin določi ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi metodologije, ki jo določi vlada z uredbo, navaja Skupnost občin Slovenije. 

Vlada Republike Slovenije je 21. decembra lani na 85. redni seji sprejela sklep, s katerim je izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin za leti 2024 in 2025.

Na podlagi določb uredbe je ministrstvo za finance določilo koeficiente razvitosti občin, ki v skladu s 1. členom uredbe veljajo za leti 2024 in 2025. 

Občine z višjim koeficientom so upravičene do manjšega deleža državnega sofinanciranja, občine z nižjim koeficientom do višjega.

Koeficiente ministrstvo za finance izračuna na podlagi več kazalnikov, ki se nanašajo na razvitost, ogroženost in razvojne možnosti občine. To stori vsaki dve leti.

Pri izračunu med drugim upošteva bruto dodano vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, število delovnih mest, število delovno aktivnega prebivalstva, indeks staranja prebivalstva, stopnjo registrirane brezposelnosti in delovne aktivnosti, oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, opremljenost s kulturno infrastrukturo, delež območij Natura 2000 in poseljenost posamezne občine, navaja STA. 

Najvišji koeficient ponovno dvema občinama 

Ministrstvo Republike Slovenije za finance je objavilo pregledni dokumet vseh občin v Sloveniji, iz katerega so razvidni tako koeficienti razvitosti občin kot tudi obsegi sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. 

Ugotovimo lahko, da sta občini, ki imata najvišji koeficient in s tem najnižji delež sofinanciranja v odstotkih (50 odstotkov) dve, sledi 11 občin s 60-odstotnim sofinanciranjem, 36 občin s 70-odstotnim sofinanciranjem, 76 občin z 80-odstotnim sofinanciranjem, 53 občin z 90-odstotnim sofinanciranjem ter 34 občin, ki so v celoti sofinancirane iz državnega proračuna. 

Tako kot že vrsto let, sta tudi tokrat na vrhu lestvice razvitosti občini Komenda (s koeficientom 1,34) in Trzin (s koeficientom 1,32). 

Daleč najnižji koeficient med vsemi občinami (0,31) pa ima ponovno Hodoš

Opazno je tudi, da je največ (76) občin upravičenih do sofinanciranja investicij iz državnega proračuna v 80-odstotnem deležu

Najnižji koeficient med mestnimi občinami znova Mariboru in Ptuju

Do 60-odstotnega sofinanciranja imajo pravico občine Domžale (1,25), Novo mesto (1,24), Šoštanj (1,24), Cerklje na Gorenjskem (1,23), Horjul (1,23), Žiri (1,23), Grosuplje (1,22), Šenčur (1,22), Mengeš (1,21), Trebnje (1,21) in Ljubljana (1,20).

Omenjene občine večinoma ohranjajo svoje pozicije, le Šoštanj je imel dve leti prej izrazito nižji koeficient (1,17).

Najslabši koeficient med mestnimi občinami imata ponovno Maribor (0,99) in Ptuj (0,99), ki jima s tem pripada 90-odstotno sofinanciranje.

Sledijo Murska Sobota (1,05), Nova Gorica (1,08), Koper (1,09) in Slovenj Gradec (1,09) z 80-odstotnim sofinanciranjem ter Krško (1,13), Kranj (1,14), Velenje (1,14) in Celje (1,16) s 70-odstotnim sofinanciranjem investicij.

S skupno najnižjimi koeficienti tudi številne pomurske občine

S polnim obsegom državnega sofinanciranja je skupno 34 občin, od tega skoraj polovica pomurskih

Najnižje uvrščenemu Hodošu sledijo Osilnica (0,53), Gornji Petrovci (0,55), Rogašovci (0,56), Šalovci (0,58) in Kostel (0,59), Kuzma (0,62), Bistrica ob Sotli (0,68), Kobilje (0,70), Grad (0,72), Solčava (0,72), Kozje (0,75), Komen (0,76), Ribnica na Pohorju (0,77), Poljčane (0,79), Sveti Jurij ob Ščavnici (0,79), Cankova (0,80), Žetale (0,80), Cerkvenjak (0,81), Loški Potok (0,81), Apače (0,82), Dobrovnik (0,83), Sveta Ana (0,84), Puconci (0,85), Velika Polana (0,85), Kočevje (0,86), Moravske Toplice (0,86), Črenšovci (0,87), Lendava (0,87), Bovec (0,88), Luče (0,88), Podvelka (0,88), Cirkulane (0,89) in Videm (0,89).

Komentarji (6)

Auersberg (ni preverjeno)

Spet neko ugotavljanje nečesa, ne da bi pojasnili metodologijo. Najprej, gospodje novinarji, napišite, kakšna je metodologija, nato pa napišite, kje Maribor zaostaja oz. po katerih kriterijih.

Tu pa spet neko nabijanje v neskončnost.

Mb-11 (ni preverjeno)

No kaj pa no to rečejo župan z svojo svetovalno ekipo? Ko jih pa mi grajamo pa so zamerljivi!

janban

No povej kaj ima župan s tem? Naj on odpira delovna mesta? Slovenija je tako centralizirana, da župan ne more kaj dosti pomagat. Je pa Arsenovič s tem kar dobi naredil čudež.

In reply to by Mb-11 (ni preverjeno)

Mb-11 (ni preverjeno)

Župan ima vse niti v rokah za razvoj svojega mesta. V Mariboru pa se forsira samo gostinstvo a ostali zelo zelo slabo. Zapiranje vse večjega centra mesta posledično odganja vse ostale panoge. Treba se malo sprehoditi po strogem centru mesta kjer ti postane vse jasno. Zaprti lokali. Tudi te ko še životarijo treba vprašati kako dolgo še bodo vzdržali. Ja župan lahko poveča delovna mesta le da ne sme biti pristranski.

In reply to by janban

kar_nekdo (ni preverjeno)

Arsenovič res dela čuda...
"Iz nič" si naredi naenkrat polne žepe €€!! Projekt po projekt, evro po evro..

In reply to by janban

Golobizem (ni preverjeno)

Eh...ni tak hudo...pernati pa Saško vabita na ples pred njegovo gostilno...

Starejše novice