Kmetje ocenjujejo, da kar dve leti ne bo pridelka v poškodovanih vinogradih in sadovnjakih.
Napovedi o tem, da je Slovenijo zadela hujša pozeba od lanske držijo. To je prva ocena Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije po ogledu škode. Ta je po besedah zbornice katastrofalna predvsem v trajnih nasadih, torej sadovnjakih in vinogradih in ima vsaj tolikšen obseg kot v lanskem letu. Huda pozeba v vinogradih in sadovnjakih pa ne bo vplivala le na letošnji izpad pridelka, ampak tudi na izpad pridelka prihodnje leto.
Pridelke po vsej Sloveniji je spomladanska pozeba prizadela v petek in v soboto. Zaradi nadpovprečno toplega vremena v marcu so rastline pospešile rast in prešle v faze, ki so občutljive na nizke temperature.
Izpad pridelka ne le letos, ampak tudi prihodnje leto
Škoda na jablanah in hruškah je 80-odstotna, na posameznih lokacijah pa tudi 100-odstotna. Močno prizadeti so koščičarji, torej slive, češnje, breskve, marelice, ki so bili v fazi oblikovanja plodov. Pozeba je močno prizadela še nasade orehov, kjer je škoda 100-odstotna. Poškodovane so tudi jagode in borovnice. Po prvih ocenah se škoda v vinogradništvu giblje okrog 60 odstotkov, na nekaterih lokacijah tudi 100 odstotkov. Katastrofalne posledice škode zaradi pozebe so vidne predvsem na vinogradih, ki ležijo pod 300 metri nadmorske višine. Prizadeti so posevki koruze, zgodnjega krompirja in oljne ogrščice, škoda pa je tudi na vrtninah, kjer je ocenjena na 80 odstotkov.
Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ob tem poziva državo, naj čim prej izplačajo nadomestilo za škodo po lanski pozebi, ker bo to sadjarjem in vinogradnikom, ki so že drugo leto zapored utrpeli škodo zaradi pozebe, v veliko pomoč.
Prav tako KGZS poziva vlado, da Uradu za zaščito in reševanje naroči izdelavo ocene škode tako kot lani, hkrati pa predlagajo, da se oškodovancem v skladu z zakonom odpišejo prispevki za zdravstveno zavarovanje. Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov predlagajo, da se v skladu s stopnjo poškodovanosti zmanjša oziroma odpiše najemnine za leto 2017. Kot pomoč sadjarjem, ki bodo že drugo leto ostali brez pridelka, predlagajo odobritev posojila s poroštvom države, da bodo kmetije lahko izvedle nujne agrotehnične ukrepe, hkrati pa predlagajo možnost izredne finančne pomoči.
Ob tem pa kmetom svetujejo, naj pred ukrepi počakajo vsaj deset dni, da rastline nastavijo nove poganjke in da odpadejo uničeni poganjki. Priporočajo pa tudi uporabo pripravkov z aminokislinami, morskimi algami in ostalimi biostimulatorji, ki s svojim protistresnim delovanjem ob pogoju ugodnega sončnega vremena omogočijo hitro in učinkovito obraščanje ter delno revitalizacijo.
