Domžalčani so bili v letošnji sezoni pravi trn v mariborski peti, saj vijoličasti na treh medsebojnih tekmah niso poznali zmage. So se pa Štajerci veselili včeraj, kaj sta po zmagi povedala Krznar in Repas?
Žan Vipotnik je bil znova mariborski junak, z 18. golom sezone je odločil dvoboj zdesetkanih enajsteric Maribora in Domžal.
Obe ekipi sta se v Ljudskem vrtu predstavili z močno spremenjenima zasedbama. Pri domačih so ob Ažbetu Jugu manjkali še Martin Milec, Josip Iličić, Rok Kronaveter in že dlje časa poškodovani Gregor Sikošek, še več težav s sestavo moštva pa je imel Simon Rožman.
Obračun z Domžalčani, ki so pred vijoličastimi pokleknili prvič v letošnji sezoni, je bil odločen v uvodu drugega polčasa, ko je predložek Ivana Brnića izkoristil že omenjeni Vipotnik.
»Ta zmaga je za nas izredno pomembna, zato iskrene čestitke celotni ekipi. Fantje so tekmo oddelali junaško in prišli do treh pomembnih točk. Tekma je bila izredno težka, že v pripravi kot na samem igrišču.
Na agresivnost smo se odzvali z agresivnostjo, na tek s tekom, kar me veseli. Kakovost je na naši strani, morda ste je videli malce premalo,« je bil po zmagi vesel domači strateg Damir Krznar.
Cena, ki so jo pripravljeni plačati
Mariborčani so imeli več kot dovolj priložnosti za višjo zmago, a se je z nekaj posredovanji izkazal domžalski vratar Gašper Tratnik, po strelu Luke Božičkovića v končnici tekme pa je zadetek preprečila vratnica.
Okvir gola je kar dvakrat rešil tudi Mariborčane, najbližje zadetku je bil obakrat Jošt Pišek. Precej preglavic je povzročal tudi Franko Kovačević.
»Pazi, kaj si želiš, ker se ti lahko uresniči, pravimo pogosto. Po tekmi z Olimpijo sem igralcem dejal, da me ne briga kaj in kako bodo to storili, vendar želim zmago. S tem sem povedal vse.
Da, to ni bilo na naši ravni igre, še posebej v trenutkih, ko je imel nasprotnik igralca manj, takrat bi lahko biti mirnejši in pametnejši. Fantje so želeli čim hitreje in neposredno proti golu, čeprav to ni naš stil. So pa bile situacije, ko smo morali odigrati tako, nekajkrat je manjkalo malce pameti.
Najbolj pomembne so tri točke, Domžalčani pa že v prvi minuti tekme niso imeli kaj veliko izgubiti, tako so se postavili, še manj pa so imeli izgubiti po izključitvi. Tvegali so in igrali agresivno.
S tem ne bom iskal alibijev, vendar proti takšni ekipi ni enostavno. Za vsako ceno smo morali priti do treh točk, saj smo jih potrebovali. To je cena, ki smo jo pripravljeni plačati,« je o igri Maribora dejal domači strateg.
Ultimat obrodil sadove
»Iskreno, delovalo mi je, da je trčenje. Nisem prepričan, da je Vipotnik prvi prišel do točke, o intenzivnosti se lahko pogovarjamo. Je pa bilo na tekmi več intenzivnejših posredovanj na tekmi, ki bi verjetno morali biti kaznovani,« je Krznar dejal o izključitvi Abrahama Nwankwuja.
Nigerijec je zelenico zapustil v uvodu drugega polčasa, strateg Maribora pa je verjetno spomnil na uvod srečanja, ko je Daniel Offenbacher že nekaj sekund po uvodni minuti s podplatom grdo pohodil Andraža Žiniča.
Mariborčani so sicer že pred rdečim kartonom dosegli zadetek za zmago in tako izpolniti ultimat, ki ga je po porazu v Stožicah postavil trener. Bi moral Krznar po takšnem prijemu poseči večkrat?
»Bilo je že nekaj takšnih položajih, ko smo jih postavili ultimat in je obrodilo sadove pa tudi, ko to ni zaleglo. Vidim, kam ciljate z vprašanjem in imate prav. Morda bolje odgovarjajo na pritisk, kot smo pričakovali in bi jim morali večkrat postaviti ultimat.«
Tekmo bi morali bolj suvereno pripeljati do konca
»Za nami je zelo težka tekma in ne najboljša predstava. Domžalam smo kar prepustili vodenje igre, na srečo pa gostje niso izkoristili svojih priložnosti. Dobro smo odprli drugi polčas, po zadetku nam je bilo lažje, rdeči karton bi moral vse skupaj olajšati.
Res pa je, da tekme nismo suvereno pripeljali do konca, saj je bilo precej mučenja. Zdi se mi, da bi se morali kot Maribor odzvati bolje,« je bil po tekmi kritičen Jan Repas.
Domžalčan v vijoličastem ni bil presenečen nad agresivno igro gostov, saj so rumeni na tekmah v Ljudskem vrtu vedno izredno motivirani, ne glede na sestavo ekipe:
»Pri Domžalah je manjkalo kar precej igralcev, a so fantje, ki so igrali, dobro izkoristili svojo priložnost. Težave nam je delalo, ker je tudi Žiga kot krilni igralec prihajal v sredino in so imeli na sredini igralca več. Na to nismo znali odgovoriti, v prvem polčasu smo se kar lovili, z visokim pritiskom pa smo jim nato delali težave.«
O nevsakdanjem trenutku
V Ljudskem vrtu smo bili priča še enemu posebnemu mejniku, saj se je prvič v zgodovini slovenskega prvenstva zgodilo, da sta na isti tekmi ekipama v vlogi kapetana poveljevala brata.
Domžalski kapetanski trak si je ob velikem številu odsotnih nogometašev nadel šele 21-letni Žiga Repas, usoda pa je hotela, da si je pred začetkom tekme v roke segel s starejšim bratom Janom, ki je na igrišče popeljal mariborsko ekipo.
»Pred tekmo sva govorila. Vedel sem, da bom zaradi odsotnosti toliko igralcev verjetno kapetan, Žiga pa je to ohranil kot svojo skrivnost. Šele v tunelu sem videl, da je kapetan, čeprav je nekaj omenjal, pa sem mislil, da se zafrkava, a je bilo res.
Pri žrebu je zadel, izbral je žogo, jaz sem se odločil za stran igrišča. Med tekmo nisva imela veliko stika, nisem prišel kaj dosti blizu njega, saj hitro odda žogo in mu je težko slediti,« je poseben družinski dogodek opisal starejši od bratov Repas.
Jan, ki je bil od začetka tekme prvič v vlogi kapetana, je priznal, da je bilo nekaj posebnega igrati s trakom na levici.
