Fištravec: Če bi bili naši izleti turistični, smo ta turizem že stokratno poplačali

Pred dobrim tednom so v Poslovni coni Tezno podrobno predstavili aktivnosti na področju strategij privabljanja tujih vlagateljev. Maribor je namreč na lestvici izdelanih strategij privabljanja investicij dosegel sedmo mesto v kategoriji mikro evropskih mest, Podravje pa šesto v kategoriji majhnih evropskih regij. 

Zakaj ste se odločili, da boste sodelovali na tem izzivu? Ste se mogoče želeli s prijavo tudi nekomu dokazati? Komu?

»V letošnjem letu je več sto mest in regij sodelovalo v tem tekmovanju ali preverjanju. Mi vemo, da dobro delamo. Tudi rezultate imamo, vendar se je vedno znova treba postaviti na ogled in eno je ogled, ki ga lahko dobiš v sami Sloveniji ali lokalnem okolju, drugo pa je, če na to gleda nekdo z evropskimi ali globalnimi očmi. In za nas je ta globalni pogled izjemno pomemben in zato smo se prijavili na letošnje preverjanje; zelo sem vesel, da smo tako mesto kot na drugi strani regija bili pri tem uspešni in prišli na lestvico top deset,« je o prijavi zadovoljno spregovoril mariborski župan Andrej Fištravec.

Kot smo slišali, se je na ta izbor prijavilo med 300 in 400 kandidatov. To je veliko priznanje za mesto Maribor. Kako boste ta izziv izkoristili v prihodnosti?

»Dobro, eno je bilo, da se jih je toliko prijavilo, drugo pa je, da globalno je na svetu okoli  14.000 konkurentov, torej agencij, ki se ukvarjajo s privabljanjem investicij. Zdaj kako bomo to naprej izkoristili. S tem, da bomo lažje komunicirali v naših projektih Invest in Maribor, Invest in Podravje. Ker bomo na ta način investitorjem pokazali projekte, ki smo jih realizirali, kot tudi to, da smo prepoznani kot pomembni partnerji tudi v evropskem merilu. Na drugi strani pa je to tudi spodbuda za to, da bi skušali še širše animirati – ne samo podravske občine, ampak občine vzhodne kohezijske regije. In na osnovi izkušenj, ki smo jih kot Maribor in Podravje pridobili, izkušenj, ki so v veliki meri bile izkušnje oranje ledine; dostikrat so nas spraševali, 'zakaj se pa sploh župan s tem ukvarjate, saj pa to ni vaša naloga'. Ampak se je izkazalo, da je pri tem treba biti aktiven. No, in da bi na tak način nekako povezali vzhodno kohezijsko regijo, v okviru katere je Maribor gotovo najmočnejši center in da na ta način vzpostavimo eno vodilno vlogo Maribora v tem delu Slovenije.«

»Konec koncev smo v okviru projekta Invest in Maribor tudi organizirali največjo poslovno konferenco Slovenija-Kitajska … tukaj v Mariboru. In smo tudi najbolj prepoznaven partner v medmestnem sodelovanju na ravni Slovenije in Kitajske.«

S katerimi konkretnimi spodbudami pa občina Maribor spodbuja tuje investitorje?

»Razen spodbud, ki jih dajemo, je naša komparativna prednost lega. Smo na stičišču dveh ključnih evropskih S-J in V-Z koridorjev, tako avtocestnih kot železniških. Velikanski potencial mariborskega letališča v srcu Evrope, potem industrijska kultura, ki jo imamo, na splošno visok socialni in kulturni standard ter ohranjeno okolje. Ko vse to skupaj seštejemo, je to zelo pomembna prednost. Namreč marsikdo lahko daje zemljišča po nižji ceni in ponuja višje državne subvencije, vendar mu manjka ostalih kvalitet in prednosti, te pa imamo tukaj.«

Kako pa sicer komentirate nesporazum, ki je nastal glede kitajske investicije na letališču?

»Slovenci smo dostikrat veliki sovražniki sami sebi in zdaj konkretno – ne le v tem primeru, ampak na splošno pri večjih projektih – znamo biti izjemno malenkostni in tu potem onemogočimo sami sebe. Tudi v konkretnem primeru bo šlo za malo predvolilne nervoze. Važno je, da zdaj stvari dobro tečejo.«

Če smo že ravno tu – ne moremo mimo nekateri dvomljivcev, ki vam očitajo, da gre za turistične obiske Kitajske in ne za privabljanje investitorjev.

»To govorijo ljudje, ki ne poznajo zadev. Mi smo zelo malo na Kitajskem v primerjavi s poslovno kulturo, ki jo imajo Kitajci. Gospod Buscarol je dal recimo lep primer, ki je povedal, da je moral biti več kot 40-krat na Kitajskem, preden se je začel poslovno pogovarjati o svojem projektu, ki ga sedaj poznamo. Razen tega pa tudi, če bi bili naši izleti bili turistični, potem smo ta turizem že stokratno poplačali samo z začetnimi investicijami. Ko pa bo celotna investicija, bo to milijonkratno poplačilo. In govoriti o turizmu je zelo namerno in nima neke pravega stika z realnostjo.«

»Dejstvo pa je, da je Kitajska najhitreje rastoči svetovni trg, da je že samo z notranjim trgom globalni trg, kaj šele z globalnim trgom. Da so globalni igralec in obračati glavo stran od Kitajske pomeni delati  v nasprotju z osnovnim nacionalnim interesom, ta pa je kvalitetno ekonomsko preživetje Slovenije v sodobnem svetu. Istočasno pa na te naše delovne obiske Kitajske vedno vabimo tudi kritike, da se prepričajo na lastne oči, ker tako je najlažje – doživiš sedanjo Kitajsko, zdajšnja Kitajska ni Kitajska Maoa Cetunga izpred 40 let, ampak je sodobna država s tudi svojimi velikimi razvojnimi izzivi.«

»In oba največja projekta – letališče in Magna – kažeta na to, da če v Mariboru ne bi imeli politike Invest in Maribor, potem tudi teh dveh projektov ne bi bilo, saj sta nastala zaradi jasnega fokusa, ki smo ga imeli v mislih.«