Poletje je čas, ko uživamo na morju, a dopust marsikomu ostane v spominu po pikih meduz. Letos je prišlo do množične namnožitve morske lune.
V primerjavi s hranili bogatim severnim Jadranom je srednji Jadran običajno manj prizadet zaradi pojavov meduz, letos pa je prišlo do množičnega namnožitve mesečinke ali morske lune. Omenjena meduza je sicer stalna prebivalka Jadrana. Zadnje mesece se pogosteje pojavlja od Dubrovnika do Istre.
Kot je za Morski.hr pojasnila Olja Vidjak z Inštituta za oceanografijo in ribišto, so za meduze so značilni naravni cikli, v katerih populacija pod določenimi pogoji izmenično eksplodira, čez nekaj časa pa propade, pri čemer začasno izgine iz okolja.
Dosedanje raziskave so pokazale, da so meduze naklonjene dolgim toplim obdobjem in pomanjkanjem ekstremno nizkih temperatur pozimi. Zato jih lahko v večjem številu pričakujemo tudi naslednje poletje, če se bodo takšne razmere nadaljevale, je pojasnila.
Človek je vplival na povečanje števila meduz
Večina človekovih dejavnosti, ki rušijo naravno ravnovesje v morju, prispeva k množičnemu pojavu meduz.
Ker gre za najbolj strupeno vrsto meduze v Jadranu, je bilo njeno pojavljanje od nekdaj bolj nadzorovano kot druge vrste meduz. Prva dokumentirana najdba je bila v severnem Jadranu zabeležena že leta 1790.
Kljub našemu negativnemu dojemanju meduz, Vidjak poudarja, da imajo te svojo nenadomestljivo vlogo v ekosistemu: so pomemben del morske prehranjevalne mreže kot regulatorji populacij zooplanktona in vir hrane za morske želve in nekatere ribe.
Ena glavnih težav pri raziskovanju meduz je zbiranje zanesljivih podatkov o njihovi številčnosti in razširjenosti, kar je težko doseči s konvencionalnimi znanstvenimi metodami, kot je občasno vzorčenje. Pojav meduz je namreč pogosto nepredvidljiv.
Ravno z namenom lažjega spremljanja pojava meduz so na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo razvili mobilno aplikacijo za prijavo meduz RebrashNET.
