Pred podelitvijo nagrad najuspešnejšim štajerskim podjetjem tudi o vse slabši situaciji v slovenskem gospodarstvu.
Slovensko gospodarstvo se trenutno sooča z velikimi težavami, kar se odraža v lokalnem okolju, je danes sporočil Albert Kekec, predsednik Štajerske zbornice, pa tudi, da jih vlada glede težav, s katerimi se soočajo, ne sliši.
Kljub težki situaciji pa imamo na Štajerskem še vedno uspešna podjetja, ki jih bodo nagradili 28. novembra v mariborskem hotelu Habakuk.
Takrat bomo dobili nove zmagovalce v kategorijah mikro in malo podjetje, srednje veliko podjetje, veliko podjetje, najperspektivnejše podjetje in naj zaposlovalec 2023.
Postaja gonilna sila
Roman Glaser, častni predsednik zbornice, je pred razglasitvijo najboljših dejal, da nagrada Štajerska gospodarska odličnost presega zgolj nagrajevanje, temveč postaja gonilna sila, ki utrjuje ugled in vpliv štajerskega gospodarstva.
»Ponosni smo, da se projekt Štajerska gospodarska odličnost, v okviru katerega izbiramo najboljša podjetja Štajerske, hitro razvija in se mu pridružujejo novi kredibilni, strokovni in strateški partnerji.
Z njimi širimo področja delovanja, vse z namenom večje prepoznavnosti in promocije gospodarstva, gospodarstvenikov ter podjetnikov Štajerske.
Letos se tako Regionalni gospodarski zbornici Celje, s katero smo začeli ta projekt in globalno priznani revizijski hiši PwC, pridružuje še Univerza v Mariboru, s katero načrtujemo posvet na temo Mladi med univerzo, gospodarstvom in realnostjo trga dela.«
Številne selitve in odpuščanja
Predsednik zbornice Kekec pa ob tem opozarja, da je gospodarstvo v nezavidljivi situaciji, zaradi vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu je zelo prizadeta Nemčija, zaradi izvozne usmerjenosti pa je od tega odvisna tudi naša država.
»Soočamo se z deindustrializacijo, z nespametnim uvajanjem zelenega prehoda, demografsko problematiko in drago energijo. Slovenska podjetja že čutijo upad naročil, dodatno pa jih bremeni še nekonkurenčnost domačega poslovnega okolja.
Tudi v naši regiji vse več podjetij zmanjšujejo svoje aktivnosti ali pa poslovanje selijo v države z bolj konkurenčnim poslovnim okoljem.
Nekatera podjetja, kot sta na primer Mariborska livarna in Agis iz Ptuja, so žal v tem letu prenehala s poslovanjem. Pričakujemo lahko tudi spremembe v odnosih med EU in ZDA, kar bo zagotovo vplivalo na naše gospodarstvo.
Pred nami je obdobje velikih izzivov,« je izpostavil Kekec.
Prepričan je še, da potrebujemo strukturne reforme in ukrepe, a jih vlada slabo sliši.
Za zdaj kaže na slab scenarij
Navaja, da se podjetja pri nas se soočajo z upadanjem naročil, drago električno energijo, višanjem davkov, visoko obremenitvijo dela, neučinkovito javno upravo in s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Posledice so odpuščanja, zapiranja podjetij in selitve v tujino.
Če do sprememb ne bo prišlo, bo to vplivalo na blaginjo prebivalcev, pojasnjuje Kekec, vzroke za takšno situacijo pa vidi v majhnih vlaganjih v raziskave in razvoj, neustrezno zastavljenem »zelenem prehodu«, regulativnih omejitvah, birokraciji, energetski odvisnosti in počasni digitalni transformaciji.
