Niti se hladno vreme zares še ni začelo, že skorajda vsak dan poročamo o dimniških požarih v Mariboru. Do novega je prišlo minuli večer. Preverili smo, zakaj prihaja do dimniških požarov in kaj storiti, da ne bo zagorelo v vašem dimniku.
Sinoči so malo pred 23. uro zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše v Petrovičevi ulici v Brezju, v občini Maribor. S hitro reakcijo so gasilci Gasilske brigade Maribor in gasilci PGD Brezje objekt obvarovali do izgoretja saj ter očistili dimnik. Tokratni dimniški požar je minil brez resnejših posledic, te pa so lahko zelo hude.
To smo lahko videli tudi letošnjega marca na Štajerskem, ko je požar večje stanovanjske zgradbe Marof v Veliki Nedelji uničil sedem stanovanj in s tem sedem družin, eno tudi s šoloobveznim otrokom, pustil brez strehe nad glavo.
Kako prepoznamo dimniški požar?
Med kurilno sezono število dimniških požarov poveča. Če se požar iz dimnika razširi na stavbo, so posledice lahko katastrofalne.
Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika.
Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo »bobnenje«.
Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim, pojasnjuje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Zakaj v dimniku zagori?
Pri kurjenju s trdimi gorivi v nepravilnih izvedbah kurilnih naprav, njihovi neprimerni uporabi, torej preveliki ali premajhni moči, neustreznem dodajanju goriva v kurišče, neustreznem dovodu zraka, ali neprimerno pripravljenih drv – niso zadosti suha, prihaja do nepopolnega izgorevanja, s tem pa tudi do saj in smole, ki se v dimniku ali na stenah kurilne naprave nabirajo kot smolnate obloge.
Le nekaj milimetrov sajnih oblog v dimniku lahko povzroči dimniški požar.
-
Lokalno | 2 komentarjevDimnikar opozarja: Na našem trgu je vse več goljufov
Drva z vlažnostjo do 20 odstotkov
Razloge za saje in smole v dimniku najdemo v kakovosti kurilne naprave, nepravilnem kurjenju ali neustrezni rabi drv. Drva morajo biti pravilno pripravljena, saj so pogoj za nizke emisije in visok izkoristek. Priporočljivo je uporabljati le drva z vlažnostjo do 20 odstotkov, zato jih je potrebno sušiti.
Drva iz mehkega lesa se lahko posušijo v roku enega leta, vendar se priporoča vsaj sušenje do 1,5 leta. Bukova drva naj bi se sušile približno dve leti, hrastova pa tri.
Kako preprečiti dimniški požar?
- Kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi.
- Preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj to dela opravi dimnikar).
- Zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom.
- Kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati.
- V kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov.
- Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča.
