Kdo se boji umetne inteligence? Slavinec bi jo takoj vključil v študij, Korošak opozarja na njeno vlogo v družbi

Volitve rektorja Univerze v Mariboru bodo potekale jutri, v torek, 12. maja. Za vodenje druge največje slovenske univerze kandidirata redni profesor dr. Dean Korošak in redni profesor dr. Mitja Slavinec.

Na prvem soočenju, ki smo ga pripravili na Mariborinfo, sta kandidata predstavila svoja pogleda na prihodnost univerze, financiranje, investicije, položaj študentov in zaposlenih ter razvoj raziskovanja. Poseben del razprave sta namenila tudi umetni inteligenci in vprašanju, kakšna bo Univerza v Mariboru čez deset let.

Oba kandidata sta se strinjala, da umetna inteligenca predstavlja enega ključnih izzivov prihodnosti univerzitetnega prostora, vendar sta poudarjala nekoliko različne poudarke.

Slavinec: Umetne inteligence se ne smemo bati 

Mitja Slavinec je poudaril, da umetna inteligenca po njegovem ni grožnja, temveč orodje, ki ga mora univerza čim prej vključiti v izobraževanje in širše družbeno okolje.

»Umetne inteligence se ne smemo bati. Nasprotno, to se moramo zavedati, da je zelo, zelo učinkovito orodje, ki se ga pa moramo naučiti uporabljati,« je dejal.

Ob tem je izpostavil pobudo za ustanovitev Centra za umetno inteligenco v izobraževanju, pri katerem po njegovih besedah že pripravljajo podpis pisma o nameri. Po njegovem mora univerza znanje o umetni inteligenci čim hitreje prenesti tudi v gospodarstvo in druge institucije.

»Podjetja, ki ne uporabljajo in pa ne bodo uporabljala umetno inteligenco, bodo zelo, zelo težko konkurenčna,« je opozoril.

Posebej je poudaril tudi uporabo umetne inteligence v samem študijskem procesu. Po njegovem se univerze ne bi smele več ukvarjati predvsem z vprašanjem, ali študent uporablja umetno inteligenco, ampak kako jo uporablja.

»Seminarska naloga ne sme več biti napisana brez uporabe umetne inteligence, ampak mora biti zaradi tega toliko boljša, mora biti zaradi tega toliko bolj učinkovito in prej napisana,« je dejal.

Ob tem je opozoril še na pomen etike pri uporabi umetne inteligence in potrebo, da Slovenija ne ostane le uporabnica tujih rešitev.

»Če bomo iz uporabnikov postali tudi razvijalci, potem Slovenija na globalnem trgu ne bo sledilec.«

Korošak: Univerza mora pomagati razumeti vpliv umetne inteligence na družbo 

Dean Korošak je poudaril, da ima Univerza v Mariboru pri umetni inteligenci po njegovem tri ključne vloge: razvoj tehnologije, uporabo tehnologije in razumevanje njenega vpliva na družbo. 

»Univerza v Mariboru dejansko razvija in izdeluje produkte umetne inteligence,« je poudaril. 

Po njegovih besedah so raziskovalci Univerze v Mariboru že vključeni v številne nacionalne projekte in strukture, povezane z umetno inteligenco, med drugim v razvoj tako imenovane tovarne umetne inteligence in nacionalnega kompetenčnega centra za umetno inteligenco. 

A kot posebej pomembno je izpostavil širše družbene posledice razvoja umetne inteligence. 

»Univerza mora počasi in resno razmišljati o vlogi umetne inteligence v družbi,« je dejal. 

Po njegovem umetna inteligenca že spreminja načine študija, raziskovanja in vsakodnevnega življenja, zato mora univerza prilagoditi tudi študijske programe in načine dela. 

»Naša naloga je, da se nenehno usposabljamo v tem, da bomo sposobni komunicirati z generacijami, ki bodo s temi orodji živele že od otroštva.« 

Korošak je ob tem poudaril tudi vlogo univerze pri razumevanju tveganj in odpravljanju strahov, povezanih z umetno inteligenco. 

»Lahko demistificiramo uporabo umetne inteligence, odpravljamo strahove, ki se pojavljajo, in pomagamo preprečevati največje zablode pri uporabi umetne inteligence.«

Kakšna bo univerza čez deset let?

Kandidata sta ob zaključku soočenja predstavila tudi svojo vizijo Univerze v Mariboru v prihodnjem desetletju. 

Korošak vidi univerzo kot sodobno raziskovalno institucijo z močno infrastrukturo in pomembno družbeno vlogo. 

»Univerza v Mariboru bo še boljša, odgovorna, prijazna, naravnana v bodočnost, gotovo pa bo imela izvrstno infrastrukturo čez deset let,« je dejal. 

Ob tem je dodal, da pričakuje tudi vrhunsko raziskovalno opremljenost in še močnejšo vlogo univerze v družbi. 

Slavinec pa poudarja predvsem odprtost univerze, povezanost z okoljem in zadovoljstvo zaposlenih ter študentov. 

»Prizadeval si bom za odprto univerzo, povezano z lokalnimi skupnostmi, usmerjeno v svoje študente in vse zaposlene.« 

Kot ključno je izpostavil tudi medsebojno zaupanje in dobre odnose na vseh ravneh. 

»Zelo pomembno je, da študentje odidejo zadovoljni s svojo študijsko izkušnjo in da pridobijo znanja, izkušnje in kompetence, na osnovi katerih bodo uspešni v svojem okolju.«