Včeraj je pester program ponudil veliko zanimivega. Od folklore do rocka in reggae ritmov ter enega izmed glasbenih vrhuncev na Jazzlentu. Že danes pa na Glavni oder stopa legendarni Bob Geldof.
Glavni oder
Glavni oder na trgu Leona Štuklja je včeraj gostil otvoritveno slovestnost letošnjega Folkarta, ki je bil že 29. po vrsti. Mariborski Folkart je poznan kot eden najvidnejših festivalov v Evropi in v svetu. Tudi njegov letošnji izbor nastopajočih skupin ni razočaral, saj smo doživeli marsikaj; vse od strastnih ritmov karibskega otoka Kube, do udarnih ritmov afriških bobnov iz Burundija, preko ponosne ter čvrste Gruzije in živahne, nam bližnje Hrvaške, do skoraj mistične, starodavne Romunije ter udarne in divje Bolgarije. Dogajanje bodo kot zmeraj zaokrožili naši Slovenci, člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora.
Eksotika vedno navuši
Pričakovano so največ zanimanja poželi Afričani iz Burundija, ki so na Lent prinesli veliko eksotike, saj je življenje na »črni celini« popolnoma drugačno in še vedno predstavlja nerešljivo uganko za preostali svet. Uganko, ki jo je bilo treba na vsak način razrešiti, tudi s silo. Burna zgodovina, kolonializem ter krvavo zasužnjevanje so močno zaznamovali afriška ljudstva, z močnim pečatom na njihovi kulturi. Ponosni Afričani so ohranili neomajno ljubezen do svobode in svojega načina življenja, čeprav so za to plačali visoko ceno.
Mala celinska država Burundi leži na vzhodnem delu Afrike in velja za »pozabljeno državo«. Obkrožajo jo Ruanda, Tanzanija in Demokratična republika Kongo. Dežela je bila zaznamovana z dolgo nadvlado evropskih kolonialistov vse od srede 19. stoletja. Burundi je ena izmed štirih držav, ki si delijo drugo največje in najgloblje jezero na svetu, takoj za Bajkalskim jezerom, in sicer Tanganjiško jezero (Tanganyika), ki pokriva površino 32.900 km².
Boben je pomemben del burundijske kulturne dediščine. Umetnost igranja na bobne (ingoma) je skoraj mistična, saj simbolizira združevanje ljudstva, glasbe in inštrumenta. Očarljiva mešanica formalnega s spontanostjo ustvarja stanje, podobno transu. Ritmi, ki prihajajo iz težkih, grobo obdelanih ter hrapavih bobnov, težkih tudi do 70 kilogramov, govorijo o volji in veselju do življenja. Člani skupine, ki se je včeraj predstavila na Glavnem odru so potomci slavnih kraljevih bobnarjev iz osrednjega dela države, iz pokrajine Gishora.
Jurčkov oder
Praktično istočasno so na odru zraven Vodnega stolpa zažigali domači Orlek, ki so edini slovenski bend, ki je celo dvakrat igral v kultnem New Yorškem alternativnem klubu CBGB, ki si ga štejejo za vrhunec kariere in tudi najbolj odštekan koncert kariere, sploh zaradi dejstva, ker so bili tam tako zelo dobro sprejeti. Devetčlanska rokovsko-harmonikaška norija z močno pihalno sekcijo in filozofijo "Hec more bit", pravzaprav nikdar ne razočara. Skupina daje velik poudarek na izvirna besedila, ki so največkrat družbeno kritična ali pa govorijo zgodbe vsakdana. Pred koncertom je vokalist in idejni vodja zasedbe, Vlado Poredoš za Mariborinfo povedal, da so kar se tiče besedil, vedno aktualni politiki. »Ni lepšega kot pa se spraviti na politike. Ne da jih ne maram, ne prebavljam jih in če se le da iz njihovih oslarij naredimo dober komad,« pove Poredoš in doda, da so pravkar posneli komad, ki sicer ni čisto nov, definitivno pa z naslovom "Predvolilni boj na vasi", preklemano aktualen.
Kljub temu, da skupina na vsakdanje probleme skuša gledati skozi hec in zafrkancijo pa jim ena zadeva gre pošteno na živce. »Položnice,« kot iz topa izstreli Poredoš. Kljub temu, da so besedila pomemben del njihovega glasbenega izražanja v veliki večini najprej napišejo glasbo in šele nato dodajajo besedila. »Je tako veliko lažje, ker že poznaš melodijo in tako besedilo prirediš melodiji, ki te morda navdihne še za kakšno kitico ali dve,« doda Poredoš.
Prečesali večino sveta
Skupina je igrala že na vseh kontinentih razen Afrike in povsod bila odlično sprejeta, kljub temu, da so njihova besedila v Slovenščini. »Ljudje začutijo glasbo, besedila takrat niso toliko pomembna. Slovenska melodika je fantastična, žal pa se tega mi premalo zavedamo. Cel čas se uničujemo s tem mišljenjem, kako smo mali, kar je totalno brezveze. Človek je človek in ni važno od kod prihaja,« se je o naši zafrustriranosti jezil Poredoš.
Poredoš je še dodal, da zelo radi igrajo po klubih, kjer je obvezna interakcija s publiko še nekoliko lažja. »Vendar se nikdar ne pustimo zmesti. Tudi tukaj na Lentu ne, četudi bi igrali na Glavnem odru. Mi publiko vedno pripravimo do tega, da sodeluje z nami,« je pred koncertom samozavestno zatrdil Poredoš in še pristavil, da se skupina nikdar ne obremenjuje z obiskom njihovih koncertov. »Kolikor ljudi pride, pride, to je to,« je zaključil Poredoš in iz spomina povlekel najbolj spontan koncert skupine Orlek.
»Smo čakali na trajekt, ki pelje iz Montevidea nazaj v Buenos Aires. Nenkrat je Jure v roke vzel harmoniko, nato kitarist kitaro, jaz sem imel s seboj mandolino, pihalci svoje in smo naenkrat začeli igrati. Ljudje so se čedalje bolj nabirali okoli nas in začeli plesati ter skakati. Ko je prišel trajekt pa so se vsi postavili v vrsto in nas spustili predse, da smo se lahko prvi vkrcali gor,« je obujal spomine Poredoš in nam še zaupal, da pa nikdar ne bi igrali pred nacisti.
»Skupina Orlek dela to, kar delajo Irci že ves čas, ko iz svojega glasbenega izročila komponirajo tudi popularno glasbo, mi pa se tega sramujemo,« je še razočarano dodal. Kljub vsemu pa imajo »Orleke« Slovenci izjemno radi in njihovi koncerti so doma venomer dobro obiskani. In nič drugače ni bilo včeraj zvečer, ko so napolnili promenado pred Jurčkovim odrom in na veliko presenečenje vseh, zraven železnega repertoarja, odigrali tudi eno Prekmursko Pesem za Ačkija od koder pravzaprav izvira vokalist Poredoš.
Večerov oder
Rockerski oder so včeraj zavzeli ritmi Jamajke v izvedbi italijanskih Earth Beat Movement, ki se poigravajo tudi z drugimi glasbenimi zvrstmi kot je hip-hop in domačih Sitih Hlapcev, ki že 19. leto širijo pristno roots reggae kulturo in pozitivne vibracije tako po Sloveniji kot tudi v tujini.
Jazzlent
O fantastičnem koncertu Manchesterskih GoGo Penguin smo podrobno poročali že zjutraj, zato vam zdaj ponujamo zgolj video, ki pove več kot tisoč besed.
Mladinin oder
Zadnje prizorišče dnevnega glasbenega dogajanja je včeraj ponudilo rockersko-metalski večer, kjer so najbolj iztopali celjski Spotless Minds, ki so med občinstvo prinesli alternativni duh 90ih let prejšnjega stoletja, ko rock'n'roll še ni bil potisnjen tako zelo globoko v alternativo. Časi odlične glasbene produkcije, ki se ni šla enodnevnih hitov je preplavila gledalce pod odrom in vzpodbudila nostalgijo po skupinah kot so Guns'n'Roses in Soundgarden. In Spotless Minds so bili prav zanimiva mešanica slednjih bendov, saj so zveneli nekako tako kot bi Axl Rose in druščina zaplavali v grungerske vode z občasnim divjanjem kitar.
