Mlade zasedbe na slovenski glasbeni sceni druge drugi niso konkurenca. Več, kot jih je, in boljši, kot so, več je poslušalcev slovenske glasbe, pravijo Kokosy, ki so na sceno vnesli svež vetrič nedefiniranosti. Ujeli smo jih pred koncertom v Mariboru.

Zasedbo Kokosy sestavljajo Boris Kokalj, Martin Drobnič, Anže Lajevec in Izidor Valič, ki so se v srednješolskih časih spoznali na gimnaziji Želimlje.

Četverka se je že dodobra uveljavila znotraj novega vala slovenske glasbene scene, na katero vnašajo svež vetrič nedefiniranosti.

»Štirje ne preveč, ampak ne pa spet premalo uravnovešeni posamezniki,« jih opiše frontman skupine Boris Kokalj: »Štirje zelo različni modeli, ampak hkrati prijatelji. Štirje ljudje, ki tvorijo eno skupnost, ki promovira vrednote neke čustvene zrelosti in nezrelosti, tega, da si lahko ranljiv, da si lahko evforičen, brezskrbno neodgovoren 'kreten', včasih pa tudi dobra oseba in vse vmes.«

Po prvencu Hude bejbe na dopustu iz leta 2019 so letos aprila v razprodanem Kinu Šiška predstavili album Čustveni vrtiljak. Prav čustva so tista, ki so v ospredju njihovega ustvarjanja. 

»Predvsem se gibamo znotraj spektra čustev, kar se tiče pisanja pesmi,« pojasnjuje Boris: »Kar se tiče glasbe pa v spektru česarkoli nas zagrabi v trenutku – imamo country, punk, rock, imamo čisti pop, jazz in vse vmes.«

Fante smo ujeli v Mariboru, tik pred njihovim koncertom v Vetrinjskem dvoru, kjer so se ustavili v sklopu njihove Oktoberfest ture 2023. 

Medtem ko so v sosednji La Cantini čakali na 'zadnjo večerjo' pred mariborskim nastopom, smo se v sproščenem in zabavnem intervjuju pogovarjali o slovenski glasbeni sceni, ki vse bolj raste in se razvija, o njihovem 'Silvotu' in asociacijah na Maribor, uvrstitvi Lukatove mami med deset najboljših skladb leta ter o prihodnosti. 

Se to, da na vaših albumih najdemo 'vsega po malem' odraža v raznolikosti poslušalcev? Ali raznoliki žanri, iskrena, zafrkantska in čustveno nabita besedila na koncerte privabijo različne generacije? 

Boris: »Marsikdo bi mogoče mislil, da imamo same 16-letne punce na koncertih, ampak to dejansko ni res. Od 16 do 24 je dejansko najbolj zastopana generacija, ampak te so bolj spredaj. Od zadaj pa imamo tudi vse več mamic. 

Odkar smo izdali Lukatovo mami, se je število mamic rapidno povečalo in to nas navdaja z velikim ponosom in evforijo.«

Če se vrnemo na začetek vašega ustvarjanja, kakšen je bil vaš prihod glasbeno sceno? Kako težek korak je to za mlade slovenske bende? 

Boris: »Za nas ni bil tako težek, za zdajšnjo situacijo, v kateri se nahajamo, je pa še manj. Še vedno pa je težek, jasno. Ampak dejstvo je, da deset let nazaj mlada scena ni zares obstajala. Niti slučajno pa ne v takšni obliki, kot obstaja danes. 

In ko smo mi prišli na sceno, se je že oblikovala neka atmosfera, kjer se sprejema nove obraze, če so ti dovolj zanimivi. Mi smo prišli na sceno kot štirje 'kreteni', ki niso znali igrati inštrumentov, razen klaviaturista, peti ni znal nobeden, znali smo pisati še kar v redu komade, ampak smo jih slabo izvajali. Ampak bili smo dovolj zanimivi, da je bil začetni potencial ljudi pripravljen to ignorirati.

Potem smo počasi začeli s to edinstveno kreativo piliti še našo tehnično plat. Se pravi, da smo postali boljši v igranju glasbe. In potem se je počasi zadeva začela razvijati. Nič ni po moje eksplodiralo na nobeni točki. Vedno je samo tako konstantno lepo raslo in to se mi zdi, da je pravi način.«

*Intervju je na tej točki zmotil natakar, ki je prinesel pijačo. 

Boris: »Novinarka je v trenutku zmote pustila svoje pivo pred Izidorjem, ki ima herpes. Super herpes se reče, temu kar ima Izidor – je in genitalni in ustni. To kar napiši not v članek.« (smeh)

Bi torej lahko rekli, da se slovenska glasbena scena razvija, da gre v pravo smer? 

Boris: »Štras (Mrfy) je enkrat, po predstavitvi našega prvega albuma, rekel: 'Mi nismo konkurenca drug drugemu, ampak je tu neke vrste simbioza. Ko eden zraste, zrastemo vsi'. Dejansko je tako. 

S tem, da so Joker Out razprodali Stožice in so šli na Evrovizijo, so pasivno naredili tudi reklamo za celotno slovensko sceno. S tem ko Mrfy razprodajo Cvetličarno, naredijo reklamo za celotno novo mlado slovensko sceno. S tem ko gremo mi razprodat Šiško, naredimo reklamo za bende, ki so malo manjši in mlajši od nas. 

V bistvu je vse skupaj na principu tega, da vse več kot nas je in boljši, kot smo, več je 'folka', ki je pripravljen preseči ta neki butast kliše 'saj slovenska glasba je pa kar nekaj' in nas poslušat. In 'folka', ki posluša mlado slovensko glasbo, je vse več in to je vrhunsko.«

*Za prekinitev intervjuja je znova poskrbel natakar, ki je prišel pobrat naročila za hrano.

Boris: »Napiši še, da je bobnar poleg tega, da ima super herpes, vzel polmetrsko pico eno uro pred 'špilom' (smeh). Napiši, da ga imamo radi, pa da ga cenimo in da je pomemben član te skupnosti.«

Ker smo ravno v Mariboru, seveda ne moremo mimo vprašanja, kakšni spomini, asociacije vas vežejo na Maribor?

Izidor: »Se spomnim vseh časov, ko smo bili v Mariboru. Recimo zadnjič, ko smo bili v Mariboru in smo bili v Mariboru.« (smeh)

Boris: »Jaz bi rekel, da Maribor je eno najbolj mariborskih mest, kar jih poznam. Najbolj všeč pri Mariboru mi je verjetno to, kako je iskreno mariborski. Ne dela se, da je karkoli drugega kot Maribor in po moje, da nam je to najboljše pri Mariboru. Če bi moral reči tri asociacije na Maribor, bi mogoče malo klišejsko rekel: Maribor, Maribor, Maribor. Bi ti še kaj dodal?«

Izidor: »Čuj.«

Boris: »Nismo še bili velikokrat v Mariboru. Letos smo bili v Murski Soboti. V Pekarni smo bili eno leto nazaj.«

Kako je potem nastal Silvo – pesem, ki je »posvečena Mariboru«?

Boris: »Iz Maribora je Mitja Brglez – človek, ki nam je inspiracija s svojim mariborskim pristopom v življenju. S svojo 'mariborskostjo' nas je tako navdihnil, da smo zaradi njega napisali Silvota. Silvo je bil spočet v duhu te mariborskosti, ki nas je prevzemala zaradi njega. 

Naredili smo ga v resnici enkrat na Kolpi v 'flatu' od Izidorjeve pratete. Tam so postavili improvizirano snemalno okolje in Silvo je nastal tako, da smo 'jammali'. Slučajno se je rodil pod vtisom tega, da je pisec besedil našega benda živel z Mitjo. Komad o Mariboru, v bistvu.

Silvo je vse, kar nam pomeni Maribor – Maribor v Ligi prvakov 2013/2014, gotof si, moškost, Laško, Viole. Vse te asociacije, še najbolj pa Maribor, kot sva že prej povedala, so bile dovolj močne, da so nas spravile v nor afekt, ki je dovolil, da smo napisali Silvota.«

Kako se pripravljate na koncerte? Imate kakšne posebne rituale, vraževernost? Prilagajate nastope posameznim lokacijam?

Boris: »To smo včasih delali in potem smo ugotovili, da je preveč pavz med koncerti. Zato zdaj delamo 'set liste', ampak jim menjamo. Poleti smo imeli eno in zdaj imamo za oktober novo. Da nekdo, ki pride na naš koncert enkrat na dva meseca, ne posluša iste zgodbe. Itak si pa zelo pustimo biti spontani na odru. Pride kdaj tudi kak spontani 'jam', improvizacija, kakšna dobra 'fora'.

Kar se tiče ritualov pred koncertom, pa naredimo krog hvaležnosti vedno v 'backstagu' preden začnemo. Cel bend in ekipa se primemo za roke in vsak pove eno stvar, za katero je hvaležen tisti dan.«

Vam je ljubše nastopati na takšnih odprtih prizoriščih, kot je tukaj v Vetrinjcu ali v zaprtih dvoranah?

Izidor: »Tam, kjer majo dobro pivo.« (smeh)

Boris: »Samo, da je pivo hladno in kelnarce prijazne (smeh). Zunaj raje, ker je bolj osvobajoče. Ampak načeloma, če noter ne zveni kot konzerva, kar se včasih zgodi, je tudi not vrhunsko. Tudi not je bilo že kdaj 'the best', tudi zunaj je bilo že kdaj slabo. Ampak če bi povprečje potegnili, so zunaj malo boljši špili.«

Septembra ste v Mariboru nastopili festivalu Frišno in Lukatovo mami predstavili v glasbeni preobleki Big banda RTV Slovenija. Kaj vam pomeni uvrstitev med deset najboljših skladb leta in kako je bilo nastopati z Big bandom?

Izidor: »Za Lukatovo mami je bilo kar logično.«

Boris: »Ja, nismo bili niti malo presenečeni in bili bi zgroženi, če ne bi bili uvrščeni med top 10 s takim komadom. Ne, hecam se. Meni ta koncept, da je to tekmovanje, ni tako všeč, ker mi je butasto tekmovati v glasbi. Mi je pa všeč to, da se izbere deset komadov, ki so najbolj neko žirijo premaknili. In res dobro je bilo z Big bandom nastopati.

Najboljša 'fora' nam je bila po mojem to, da se je moral en aranžer usesti in tri ure gruntati tako butast komad, kot je Lukatova mami, ki smo ga mi napisali v 30. minutah. In on se je moral dejansko potruditi in za vsako trobilo napisati note. To nam je smešno in eden lepših spominov.«

Kateri so tisti slovenski komadi, ki niso vaši, pa jim najraje prisluhnite? Kateri slovenski izvajalci so vam všeč?

Izidor: »Cel album od Plateau

Boris: »Podpišem Plateau in rečem, da Dens je res dober komad. Jaz bi rekel, da moj najljubši slovenski komad vseh časov, zato ker sem ga poslušal že 150-krat in se ga še niti malo nisem naveličal, je Soba 102 od Jana Plestenjaka, takoj za njim pa Zaljubila od Mrfy.

Najljubši komad od Drobota (Martin) je Nove zmage od Challeta Salleta in Ona je kurva isto od Challeta Saleta. Lajosu (Anže) pa Nika Zorjan. Ne utihne o Niki Zorjan in on je njen največji fan. Najljubši komad mu je pa Ola Ola z Isaacom Palmo

Izidor: »Smo kar razdvojeni na pop in Challeta Salleta.«

Boris: »Vsi poslušamo novo slovensko glasbo in Challeta Salleta.« 

Pa načrti za prihodnost? Lahko še naprej pričakujemo vsega po malem?

Boris: »Mi še nikoli nismo imeli zares načrtov za prihodnost za več kot pol leta in tudi zdaj jih nimamo. Izidor velikokrat reče, da dokler nam je dobro delati, to, kar delamo, je to to. Dokler se zabavamo. Ko se bomo enkrat nehali zabavati, takrat bomo pa razpadli.«

Na koncu druge plate je čajanka z nekdanjim predsednikom države Borutom Pahorjem. Kako se je rodilo to nenavadno sodelovanje?

Boris: »Poznamo sina in nam je zrihtal 20 minut z 'Borčijem'. In smo prišli z mikrofonom tja, malo podebatirali. To je čisto nepolitična poteza. Mogoče se zdi malo politična, ker je on politik, ampak je popolnoma nepolitična. Borut nam je samo vsem štirim car. Ne kot politik kot oseba.

Že na prvi plati smo se malo pohecali na 'outru', da smo bili povabljeni na čajanko k Borutu Pahorju. In potem slučajno dve leti kasneje, tik pred izidom drugega albuma, smo se začeli družiti s sinom. In smo si mislili 'Kako bi bila dobra 'fora', če bi navezali na 'outro' in prve plate ta drug 'outro', kjer pa Borut dejansko nekaj pove'. In je bil za. To je v bistvu nadaljevanje dobre fore.«

Bi še kaj dodali, povedali našim bralcem? 

Boris: »Vsi vljudno vabljeni na ostale koncerte Oktoberfesta. V zimi 2024 se pripravlja en mega koncert, na katerega vse bralce vljudno vabimo, ampak več zaenkrat še ne moremo razkriti. So pa vabljeni, da pozorno spremljajo naš Instagram in Facebook, za vse nad 40 let, kjer bomo kmalu razkrili, za kaj gre. Pa naj ne zamudijo, ker Orto bar je bil razprodan v dveh dneh.«

Starejše novice